Plošča / Multiball: Endless Journey

Kar nekako hitro se z novim produktom vračajo na rock sceno Multiball, nekakšen teen punk rock bend. Za razliko od prejšnje plošče so malce bolj sproščeni, malce manj natančno pankerski in včasih jih za hip potegne celo v malo bolj metalne vode. Besedila so vedno - ni povsem jasno, zakaj - angleška, še vedno preveč patetična, ampak oni, kot kaže, odnehali vseeno ne bodo. Dostavljalec plošče pravi, da so vredni več kot tri točke, jaz pa pod milim bogom ne najdem ene novosti, enega presežka, zaradi katerega so se spravili v studio.

Ok, malo bolje igrajo, ampak to pri takšni muziki ne more biti prvo merilo. Prvo merilo je kakopak ideja, in te ne najdemo niti na ovitku niti znotraj komadov, še manj v besedilih. In pazi, to se nam dogaja v času, ko na vseh koncih srečujemo verske blazneže in naci politke, ki bi nas radi naučili, kaj naj počnemo, da bomo všeč ljudem, ki imajo dobre zveze z bogom. Fantje, če vam tale umirajoča država ni dobra ideja za novo ploščo, potem je res najbolje, da se spremenite v terasa pank bend in preigravate stare Clashe ali Stiffe na pank veselicah.