urejanje »
https://www.mladina.si/102393/200609-kul-plosce-mxm/?f=uhhucpg7hyghsvsdaf7huvcac7fphc

Plošča / Toby Keith: Honkytonk University

CD '05, Dreamworks Records Nashville; distribucija: Multimedia

MXM
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2006

Med oportunističnimi kantrijaši, ki so 11. september izkoristili za dokapitalizacijo svojih hitropotezno domoljubnih popevk, Toby Keith vendarle zavzema posebno mesto. Zaradi odkritega simpatiziranja z bolj desnim kot sredinskim naborom ameriških vrednot se ga je v tako imenovanih intelektualističnih krogih oprijel sloves kmetavzarja in hardlinerja, ki na svet gleda izključno skozi zvezde in proge nacionalne trobojnice, v medsebojni komunikaciji pa bolj kot na moč argumentov prisega na argumente moči, konkretno na brco v rit, o čemer poje v svoji bržčas največji uspešnici Courtesy of the Red, White and Blue (The Angry American) z albuma Unleashed (2002).

Okej, Toby se tudi na zadnjem studijskem albumu v prvi vrsti trendovsko zahvaljuje "svojemu gospodu in odrešeniku Jezusu Kristusu" ter maha "našim" fantom v Afganistanu in Bagdadu, toda iz preostalega, bolj žanrsko kot politično korektnega glasbenega materiala je razvidno, da bodo pesmi Tobyja Keitha - za razliko od "avtorskega opusa" kakega Darryla Worleyja in njegovega turbo patriotizma v slogu Have You Forgotten? - priljubljene in poslušane tudi takrat, ko bo zbledel spomin na malega Busha, WTC in orožje za množično uničevanje.

Toby je pač čistokrvni produkt ameriškega sna, njegova pot od delavca na naftni ploščadi do country superzvezdnika, ki jo povzema v naslovni pesmi, pa ni rezultat skakanja na vagonček, marveč posledica trme, vztrajnosti in zaupanja v svoj glasbeni talent, ki ga je resnici na ljubo pomagala izkristalizirati prav politična situacija v ZDA. Honkytonk University je delo glasbenika, ki se zaveda svojih prednosti in razume avtorsko držo svojih vzornikov, predvsem Waylona Jenningsa, Willieja Nelsona in Merla Haggarda, s katerim ima čast zapeti v izvrstni barski žalostinki She Ain't Hooked On Me No More. Tobyjev svet, kjer se počuti res doma, so pivnice z dolgimi šanki, osamljeni fantje z zlomljenimi srci, ženske, brez katerih ni pesmi, in Amerika, ki se je spomnimo samo še po filmih. Če pri tem kakšna solza kane v pir, toliko bolje.

+ + + +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa