Plošča / James Holden: At the Controls

Od miksov angleškega producenta Jamesa Holdena smo se navadili pričakovati marsičesa, vključno s pretresljivimi pop pesmicami in konjskimi odmerki melanholije, celo solzavosti. Melanholiji se Holden seveda ni odrekel niti na najnovejšem, dvojnem ploščku, kjer je v svoj mlin posesal vse od minimalizma, tehna in elektra do ("progresivne") transijade, vse od Plastikmana do Aphex Twina, in morda bodo tokrat tudi tisti, ki jim vokali v elektroniki povzročajo gnojne ture na riti, brez posledic preživeli nekaj kočljivih epizod.

Vzrok bo značilni Holdenov drive, katerega po novem ne vzdržuje samo z nadrobno izbiro viž in s prefinjenimi miksološkimi prijemi, temveč tudi z efekti, kako daleč od sterilnosti poteka njegova operacija, pa priča dejstvo, da je na zapisu pustil tudi par vsakomur slišnih napak, štrikarij. Morda malo pretegnjena in razvlečena, ampak definitivno finesa. Edino, kar preostane, je, da se najde še ljudstvo, ki bi mezgalo na tako globoko zamočvirjeno muziko.

+ + + +