Plošča / Johannes Heil: Freaks R Us

Vprašanje, če bo Johannes Heil še kdaj scopral kaj podobnega kot je njegova atmosferska mojstrovina 20.000 Leagues Under The Skin, ampak s Freaks R Us je vendarle najbliže zaokroženemu albumu, kar je bil zadnjih nekaj let. Morda bodo tisti, ki Heila poznajo po prelomnih ploščkih iz devetdesetih, pogrešili njegove značilne medigre - tu: bizaren medklic Rescue Me, prosto po Orbitalu ukrojeni pomirjevalni brejki in simfo zadušnica za konec - morda se mladezni, ki je tehno dolgo enačila z Umekom, sedaj pa s še primitivnejšimi schranz preštevankami za malo deco, zadeva zaradi "zmernih" BPM-ov sploh ne bo zdela vredna plesa.

Vendar pa Heil, ki je muziko ogulil do minimuma in si od elektra sposodil ritem mašino, na Freaks R Us nudi le malo mašil, pa zato nekaj tako mastnih in zafankanih, nekaj tako gotsko mračnih, sočno distorziranih in zajedljivih, da bi mimo običajne diskotečne publike lahko ustregel tudi darkerjem in industrialcem. Ki se jim zna prikupiti tudi z minutažo svojih viž (vse med 7.01 in 7.05 minutami), s svojimi aluzijami na kabalo in tarot ter, po novem, z dovolj prepričljivimi vokalnimi interpretacijami. Preprosto, udarno in obenem duhovito. Se dobro čuti, da je Švabo.

+ + + +