Plošča / Eagles of Death Metal: Death by Sexy ...

Kaj dobimo, če zmešamo garažni rokenrol šestdesetih, brke iz pornofilmov sedemdesetih, videoekshibicionizem osemdesetih, davljenje kitar v slogu devetdesetih in seveda vijugavo pot do rokovskega bistva, na kateri so v novem tisočletju mnogi brihtni izvajalci zašli v slepo ulico, misleč, da so progresivni ali bognedaj alternativni? Dobimo prisilno duhovito atrakcijo, taka Orlička, ki se jima je ljubilo priprhutati celo v naše kraje in bosta - stavimo - spet predvidljivo drgnila strune eno samo poletje. Pri Joshu Hommu in njegovem fuzbalskem buddyju iz mladosti pač ne moti presežek kreativne energije, problematična je energičnost kreacije, ki na oplemenitenih izdajah v osmih dneh posnetih albumov še bolj utrujajoče bije v ušesa. Sprano in izpeto.

+ +