Družinski paradoks

Preočitna neustavnost

Iz družinskega zakonika je med državnozborsko razpravo zaradi iskanja kompromisa izpadlo tako rekoč vse, kar je motilo nasprotnike zakonika. Zakonska zveza je zdaj rezervirana za moškega in žensko, istospolni pari ne morejo več posvojiti otrok, ki niso biološki otroci enega od partnerjev. Zagovorniki tradicionalne družine in pravice otrok do očeta in matere bi morali slaviti zmago. Pa vendar so še vedno nezadovoljni. Njihova argumentacija je, milo rečeno, bizarna.

V Odmevih jo je ubesedil dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Kot je poudaril, je tako imenovana kompromisna različica navidezna. »Pravni strokovnjaki so jasno pokazali, da uvedba istospolne partnerske skupnosti v sam družinski zakonik in pa izenačevanje te skupnosti z zakonsko zvezo in omejevanje te skupnosti samo pri posvojitvah nebioloških otrok pomeni razlikovanje teh parov na ravni osebnih okoliščin.« Ta kompromis je bil po njegovih besedah sprejet z namenom, da bo kasneje, ko bo družinski zakonik uveljavljen, ustavno sodišče v ustavni presoji dejansko doseglo vpeljavo prvotne različice, to pa je legalizacija porok istospolno usmerjenih in posvojitve otrok v take skupnosti.

Celo voditeljica Rosvita Pesek se je želela prepričati, ali ga je razumela pravilno, in opozorila, da je v družinskem zakoniku zakonska skupnost opredeljena kot skupnost moškega in ženske, partnerska skupnost pa kot skupnost istospolnih partnerjev. To je res, se je strinjal Strehovec, »vendar kot sem dejal, dejansko gre tukajle za neupravičeno razlikovanje istospolno usmerjenih parov v odnosu do heteroseksualnih parov«.

Da, Strehovec ugotavlja, da je razlikovanje med heteroseksualnimi in istospolnimi pari neustavno. In zato nasprotuje kompromisnemu predlogu družinskega zakonika. A seveda ne, ker meni, da bi morali pravice izenačiti in neustavnost odpraviti, ampak ker je prepričan, da bi morali to neustavnost skriti v dva ločena zakona, ne da je v družinskem zakoniku vsem na očeh.