Intervju: Gregor Virant

Če me kaj odbija, potem je to intelektualna nepoštenost, ki jo desno orientirani posamezniki tako radi prakticirajo. Seveda, masla na glavi tudi na drugi strani ne manjka, toda če je kaj ločilo pravega levičarja od njegovega političnega antipoda, je ravno zmožnost samokritike. V današnjih zmedenih časih je to še ena redkih lastnosti, po kateri ločiš liberalce in konzervativce od progresivcev. Virantu seveda godi, da se mu je na hrbet zalepil Ivo Boscarol, ki se vedno znova pojavlja v novicah kot zadnji veliki inovator, svetleča luč prihodnosti Slovenije, simbol tehnološkega razvoja itd ... Malokdo pa se zaveda, da je Pipistrel le sestavljalnica letal, ki pravzaprav niso nikakršen tehnološki vrhunec. Niso kaj veliko bolj kompleksne letalne naprave od jadralnih letal, ki so jih v Elanu sestavljali desetletja.

Virant bi tanjšal državo, ker je potratna in skorajda nekoristna, ko pa ga novinar postavi pred dejstvo, da je njegov podpornik od te iste države prejel več kot 3.5 mio € nepovratnih sredstev, pa to prekvalificira kot uspešno investicijo. Ko je denarni tok usmerjen v »prave« roke, potem je to očitno sprejemljivo. S 3.5 mio € podarjenega denarja bi marsikdo na noge postavil svojo družbo; indikativno dejstvo, da oba, Boscarol in Virant, svoj žolč stresata ravno na pogoltno državo! Pri čemer Virant ni prav nič boljši od svojega podpornika iz Ajdovščine - svoje dobro plačano prekerno svetovalno delo v Makedoniji mu ni omogočilo dovolj dostojnega življenja, pa je brez sramu, v imenu svoje trpeče družine je očitno brez slabe vesti sprejel še nadomestilo ministrske plače ... pa tudi plačilo za smrad na prazni parceli ga ni zmotilo v njegovi samo-opevani visoki etični drži. Pa še ena zanimivost glede Supervizorja ... na začetku so podatki za Pipistrel bili precej drugačni - neto vplačil je bilo za dobrih 6 mio €, iz seznama plačnikov sta čudežno izginili Ministrstvo za Gospodarstvo in Ministrstvo za Obrambo (o skrivnostnem plačilu je Mladina že pisala).