Še vedno stereotipi o poklicih

Ena od ovir za večje zanimanje mladih za poklicno izobraževanje je, da je status dijaka in študenta še vedno ugodnejši od statusa mladega delavca

Da se je pri poklicnem izobraževanju mogoče naučiti spretnosti, ki jih iščejo delodajalci, v Sloveniji meni 74 odstotkov vprašanih v anketi Eurobarometra. A samo 27 odstotkov mladih bi to obliko izobraževanja priporočilo tistim, ki se odločajo za nadaljevanje šolanja. Sebastijan Magdič iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za šolstvo je pojasnil, da so programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja izdelani v sodelovanju z delodajalci in temeljijo na tako imenovanih poklicnih standardih.

»Dosegli smo tudi, da so delodajalci tudi kot izvajalci vključeni v vsak izobraževalni program. Kljub temu pa ugotavljamo, da v času šolanja ne pride do ustrezne identifikacije posameznika s poklicem, in le manjši del dijakov izjavlja, da si želi delati na področju, za katero se izobražuje,« pravi Magdič. Verjetno pa se tudi premalo delodajalcev zaveda koliko in kako bi se morali vključiti v proces izbire poklica in poteka šolanja. Je pa v zadnjih letih znanih kar nekaj primerov, ko so plače delavcev s poklicno izobrazbo višje od tistih s strokovno izobrazbo, opozarja Magdič.

Čeprav so bili v zadnjih nekaj letih s prenovo doseženi pomembni vsebinski premiki v poklicnem izobraževanju, se še vedno so-očamo s stereotipi o poklicih in precenjenosti splošne poti v izobraževanju, pravita Barbara Vrhovnik in Janja Meglič, vodja in strokovna sodelavka za izobraževanje in usposabljanje na izobraževalnem centru OZS. »Predvsem pa se srečujemo s spremembo nekaterih temeljnih vrednot, ki mlade odvračajo od misli po možnosti čimprejšnje zaposlitve s pridobljenimi poklicnimi in strokovnimi kompetencami,« ugotavljajo na OZS. Enako ugotavljajo tudi na ministrstvu. »Še vedno velja, da je v vseh pogledih ugodnejši status dijaka in študenta kot pa status mladega delavca,« pravi Sebastijan Magdič.

V zadnjih letih je znanih kar nekaj primerov, ko so plače delavcev s poklicno izobrazbo višje od tistih s strokovno izobrazbo.

Po podatkih OZS se za dejavnosti, ki so povezane s poklicnim in strokovnim izobraževanjem in zahtevajo motivirane mlade ter vrhunsko tehnično znanje, odločajo predvsem mladi z nižjim kulturnim kapitalom. V takšnih okoliščinah je kritičen pogled delodajalcev pričakovan, v sistemu zahtevajo spremembe, predlagajo, da je treba osnovnošolcem približati vsebine tehnike, starše bi bilo treba seznaniti, da visokošolska izobrazba še ne zagotavlja zaposlitve.

Katja Goršek, vodja službe za odnose z javnostmi v skupini Bisol, pojasnjuje, da pa bi bilo treba začeti izboljševati splošno podobo poklicnega izobraževanja in usposabljanja in s tem tudi mlade bolje seznaniti s povpraševanjem po tovrstnih poklicih. Takšno izobraževanje je dober način za preprečevanje brezposelnosti mladih. V teh programih se osebno razvijejo in pridobijo specifične spretnosti, ki jih delodajalci iščejo.

»Najti strokovno podkovan kader z izkušnjami na področju fotovoltaike je v Sloveniji izredno težko, ker je panoga mlada,« pojasnjuje Gorškova. Zato dosti časa in pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju kadra za opravljanje specifičnih delovnih nalog. Marta Strmec, direktorica splošno kadrovskega sektorja v Trimu, pravi, da zaposlujejo kadre z najmanj peto stopnjo izobrazbe, zato izkušenj s poklicnim izobraževanjem nimajo.