Kritika / Policist

zadržan +

Indiskretni šarm irskega patosa.

Policist, prvenec Johna Michaela McDonagha, brata Martina McDonagha (Morilca na kolektivca), je irska obešenjaška krimikomedija, ki jo pilotira ruralni policaj, tipični vaški posebnež, odbiti, domačijski, gobezdavi, indiskretni, ne ravno ortodoksni narednik Boyle (Brendan Gleeson). Vse namreč dela po svoje, no - po domače. Po malem je skorumpiran, toda ne pretirano. Žrtvam zločina rad kaj sune, toda ne preveč. Rad se tudi smuka okrog prostitutk, toda ne toliko, da bi se kvalificiral za zvodnika. In seveda, racizem je del njegove kulture, pojasni agentu Everettu (Don Cheadle), temnopoltemu FBI-jevcu, ki postane njegov partner pri razbijanju mednarodne kokainske kabale.

Oba morata svoja pričakovanja zmanjšati - prvi zato, ker ga nove okoliščine povsem presegajo, drugi pa zato, da bi preživel na tujem motherfucking-dumb terenu, južno od »mrtvega« multikulturalizma, med ovinki irskega patosa in kartelskega hip hopa, ki ga poganja tarantinovski Mark Strong. V ta remiks filma V vročini noči pa noir senco - okej, senco Malteškega sokola - vrže Katarina Čas, ki igra femme fatale, ženo Boylovega izvirnega partnerja. Ko jo Boyle - samski mamist - zagleda prvič, je v rdečem: pove mu, da je njen mož izginil. Boyle misli, da je Romunka - ne, pač pa Hrvatica. Ko jo zagleda drugič, je v črnem: pove mu, da je bil njen mož gej. Z njim se je poročila zaradi vize. Ona je dobila vizo - on je dobil rešpekt. Nič, Boyle je kot Dorothy v Čarovniku iz Oza: nenadoma se zbudi doma, v deželi »drugačnosti«. In hja, doma je najlepše.