Knežji kamen? Ah, kam bi ga del?

Avstrijska zgodovinarja zdaj trdita, da je knežji kamen postslovanski

Razprava o knežjem kamnu znova buri duhove. Ob kamnu, gre za ostanek rimskega stebra, naj bi bili v srednjem veku, med 8. in 10. stoletjem, na Gosposvetskem polju umeščali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Kamen je najstarejši simbol posvetne oblasti na Koroškem in ima velik simbolni pomen, saj naj bi bil postopek ustoličevanja knezov - ustoličevalec je bil kmet - oblika protodemokracije.

Zato ima za Slovence, še posebej za tiste, živeče na avstrijskem Koroškem, simbolni pomen. Toda lastijo si ga tudi Avstrijci. Tako kot lipicance. Pred dnevi sta koroška arheologa Heim Dolenz in Christian Bur prišla na dan s tezo, da je knežji kamen „postslovanskega izvora“ in nima nič opraviti s Slovani. Po njunem ga v srednjem veku niso uporabljali za umestitev koroško-slovanskih knezov, saj naj bi ga bili šele okoli leta 1000 pripeljali s Krnskega gradu. Njunim tezam iz monografije Die Kranburg, Forschungen zu Kärntens Königspfalz 2006-2010 - v njej avtorja na podlagi arheoloških izkopavanj le domnevata, da je bil knežji kamen prenesen na Krnski grad šele konec 10. ali v začetku 11. stoletja - pritrjuje tudi referent za kulturo na avstrijskem Koroškem Herald Dobernig (Svobodnjaška stranka) in pribija: „Knežji kamen ni slovanski pravni spomenik.“

Zgodovinar dr. Peter Štih je te trditve označil za „velik nesmisel“ in pritrdil tezi, da „knežji kamen seveda je slovanski pravni spomenik“. V pogovoru za Dnevnik je pojasnil: „Edino, kar lahko za trdno rečemo, je, da je na Krnskem gradu moral biti pred letom 1340, ko ga tam omenja Janez Vetrinjski. Tudi če drži mnenje, kar pa ni nujno, da je bil knežji kamen prenesen na Krnski grad šele po koncu slovanske Karantanije, to še ne pomeni, da ne more biti slovanski pravni spomenik.“ Tako pravi Štih, ki se zaveda, da zgodovina še ni rekla vsega o ustoličevanju koroških vojvod. Začetke obreda ustoličevanja, tako Štih, pa je glede na jezik obreda, ki je bil slovanski oziroma slovenski, najrazumneje povezovati s slovansko Karantanijo. „Karantanci so brez dvoma bili slovansko ljudstvo, niso pa bili Slovenci, zato tudi knežji kamen ne more biti simbol neke zgodnjesrednjeveške državnosti“.

Sicer pa do 19. stoletja, do vzpona nacionalizmov, kamen ni nikogar zanimal. Le nekega kmeta je motil pri košnji, zato ga je prevalil na rob travnika.