Kritika / Charlotte Gainsbourg: Stage Whisper

+ + + +

Potem ko je Charlotte z očetom Sergeem pri trinajstih izzivala v skladbi Lemon Incest in dve leti pozneje pod njegovim mentorstvom posnela še prvenec Charlotte For Ever, se je dolgo zdelo, da je svojo glasbeno kariero s tem končala. Vse dokler se v novem tisočletju ni srečala z očetovimi grupiji.

Najprej je zapela v duetu z Étiennom Dahom, potem pa leta 2006 v sodelovanju z dvojcem Air in Jarvisom Cockerjem posnela še drugi album 5:55. Ker je v Franciji praktično vse, kar je povezano z imenom Gainsbourg, tako rekoč sveto, ni presenetljivo, da je plošča naletela na odličen odziv publike. No, s pohvalami niso skoparili niti glasbeni poznavalci, lepa izkušnja pa je Charlotte ponovno popeljala v studio tri leta pozneje. Ploščo IRM je posnela s kalifornijskim posebnežem Beckom, spet očarala občinstvo in glasbene kritike ter oddelala obsežno svetovno turnejo. Prav ta zadnja dva dogodka sta botrovala tudi njeni četrti, decembra izdani plošči Stage Whisper. Na njej so zbrane koncertne verzije nekaterih skladb z obeh zadnjih albumov in pa doslej še neobjavljeni posnetki, nastali v času snemanja albuma IRM. V teh ponovno izstopa Beckova prepoznavna eklektična produkcija, ki narekuje podobo presenetljivo razigranemu sintpopu.

Po uspehu bolj umirjene, sofisticirane plošče 5:55 smo mnogi Charlotte že videli v družbi njenih sanjavih, eteričnih francoskih sodobnikov. Toda nove skladbe potrjujejo, da jo, podobno kot očeta, zanima raziskovanje glasbene forme. Avanturistični, dinamični zvočni podobi navkljub značaj skladb še vedno narekuje tista prepoznavna francoska senzibilnost, očarljivost, ki je francoski alter pop povzdignila med najbolj priljubljene muzike v minulem desetletju. Skozi to prizmo se zdi Charlottino nekdanje sodelovanje z dvojcem Air, ki ima odlično naštudirano dediščino Sergea Gainsbourga, seveda logično, če že ne idilično. Niti Beck sicer ne skriva, da mu je glasba francoskega junaka zelo blizu, je pa bila njegova glasbena vizija vendarle vselej precej bolj samosvoja. Morda je bil prav to eden od razlogov, da se je Charlotte po novem odločila sodelovati z njim. V navezi z duom Air njen vložek pač ni bil tako zelo očiten, pri ustvarjanju z Beckom pa je bržkone ona tista, ki glasbi daje francoski šarm. Menda bo že letos izšel še en njen album in zanimivo bo videti, ali bo ponovila sodelovanje z loserjem ali pa bo izbrala novega producenta in po očetovih naukih znova krenila v drugačno smer. Katere atribute je Charlotte podedovala po mami, bomo lahko preverili že jutri, ko bo Jane Birkin v Kinu Šiška zapela pesmi Sergea Gainsbourga.