Kritika / Najsrečnejše dekle na svetu

za

Antireklama za kapitalizem.

Romuni so odločno zrušili komunizem – morda celo najbolj odločno, navsezadnje, svojo odločnost so poantirali z naglo eksekucijo zakoncev Ceausescu. Sprejeli so kapitalizem, ki pa jih zdaj vse bolj spominja na komunizem, na enoumje, na diktaturo.

Delia (Andreea Bosneag), naivna podeželska najstnica, bi lahko o tem posnela film – ali pa vsaj reklamo. Delia, »najsrečnejše dekle na svetu«, je namreč v neki nagradni igri zadela avto, tako da jo starša odpeljeta v Bukarešto, kjer naj bi avto prevzela, toda tovarna pijače, sponzorka nagradne igre, od nje zahteva nastop v TV reklami za multivitaminsko bibito.

Ne le da v kapitalizmu ni nič zastonj (vse je vedno »pogojeno«), ampak je vse tudi po malem represivno. Celo nagrade. Še huje: kapitalizem, ki trga družinske vezi (oče hoče avto zase!), ljudi obsoja tudi na neskončno, rutinsko, enolično ponavljanje istih gibov – Delia mora posneti le dva kadra, toda ti dve potezi mora potem ponavljati v nedogled. Akcija! Še enkrat! Akcija! Še enkrat! Njeni poskusi, da bi v svoj nastop vnesla nekaj »svojega«, osebnega in subjektivnega, ne pridejo daleč. Ponovitev je preveč – in nikoli ne ve, kateri posnetek bodo na koncu v reklami uporabili. Delia je popolna alegorija Marxovega odtujenega delavca, ki z vedno istimi atomiziranimi gibi sodeluje v produkcijskem procesu, a nikoli ne vidi končnega produkta. Kapitalizem ne ustvarja srečnih ljudi, ampak nesrečne ljudi spreminja v reklamo za kapitalizem.

(Kinodvor – na sporedu le štiri dni)