Kritika / Rodney Stark: Zmagoslavje razuma

+ + + +

S podnaslovom: Kako je krščanstvo pripeljalo do svobode, kapitalizma in razcveta zahodne družbe.

Zgodovinar, ki sicer sledi Braudelu, je napisal delo, ki ne potrdi prav prepričljivo napovednega stavka. Do svobode, kapitalizma in razcveta namreč vodijo tudi druge poti. Toda njegovo pisanje je polemično, meri zoper razširjeno mnenje, da je bil srednji vek mračna doba in da sta šele humanizem in protestantizem kot obliki obračuna s krščanstvom pripeljala do razmaha zahodnoevropskih prosperitet.

Tako posebej omenja meniške redove, ki so z učinkovitim gospodarjenjem in posojanjem denarja ustvarili »religiozni kapitalizem«, še prej pokaže na pomen krščanstva, ki je odpravilo antično suženjstvo in s tem spodbudilo tehnološki razvoj, ki je iskal načine, kako nadomestiti zastonjsko delovno silo. Navsezadnje so male mestne državice od Genove pa do Antwerpna doživele vzpon prav pod vladavino krščanstva.

Toda moč knjige sega daleč prek hvalnice religiji, saj bralcu razblinja stereotipe o mračnem srednjem veku. To stori z vednostjo, ko mu prinaša evidence te epohe. Tako denimo ovrže predstavo o statičnem 12. stoletju, ko navede, da je bilo v Parizu tistega časa kar 68 mlinov na veter na razdalji dveh kilometrov, da je bila Evropa tako prepredena z vetrnimi mlini, da so bila sodišča polna pravd med sosedi, ki so se tožili zaradi medsebojnega oviranja vetra. Plastično si lahko predstavljamo ta val inovacij z aktualno poplavo trgovskih centrov.

Drugod cerkvene omejitve, kot je zapovedani post, prikaže produktivno: vzpodbudil je ustvarjanje umetnih jezer in ribnikov ter s tem množično trgovanje z ribami.

Skratka knjiga, ki je resda pisana kot apologija krščanstva, vendar pa z argumentirano odpravo črno-belih slik ustvarja možnosti za stvarnejše vrednotenje preteklosti.