Izginuli podporniki vlade

Kaj se skriva za suhoparnimi številkami iz javnomnenjskih raziskav?

Javnomnenjskih raziskav in anket je vse več, vrstijo se skoraj kot dirke formule ena. Po zadnji Delovi vodi Janković, SD prehiteva po levi, SDS mora nujno v bokse.

V množici merjenj razpoloženja javnosti ima Politbarometer najdaljšo tradicijo. Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM) ga izvaja od leta 1995. Ugotovitve septembrskega Politbarometra so za vlado porazne, vlado Janeza Janše podpira samo 21 odstotkov vprašanih, a izsledki niso nepričakovani. Podpora vladi – ugotovitev velja za to in prejšnjo vlado – je že nekaj let nizka, prav tako smo državljani vedno znova razočarani nad demokracijo.

Zakaj je tako? Samo Uhan, docent za metodologijo družbenega raziskovanja in sodelavec CJM-ja, glede podpore vladi opozarja, da je ta vedno presojana v povezavi s konkretnim dogajanjem: »Danes so to objektivne okoliščine, v katerih vlada deluje. Je tudi odziv vlade na te okoliščine, za katerega ljudje menijo, da ni pravilen. Ter seveda vprašanje legitimnosti te vlade, saj ponuja nekaj, česar ljudje niso izbrali na volitvah.«

Različne skupine različno vrednotijo delo vlade. Volivci vladnih strank jo podpirajo in kaže, da je 21-odstotna podpora, ki jo vlada še ima, prav seštevek teh podpor. Če si ogledamo odgovore po starostnih skupinah, vladi najbolj nasprotujejo mlajši od 30 let (82 odstotkov), najbolj pa jo podpirajo starejši od 61 let (30 odstotkov). To se po Uhanovem mnenju »dogaja zato, ker je skupina mladih trenutno najbolj prizadeta in zato najbolj razmišlja o posledicah nadaljevanja vladne politike«.

Od junijskega merjenja podpore vladi se je, kot kaže septembrski Politbarometer, v vseh kategorijah povečala nepodpora, opaziti pa je umik v apatijo. »Tudi umik je svojevrstno stališče, saj sporoča nezadovoljstvo z dogajanjem,« pojasnjuje Uhan, vendar opozarja, da neopredeljenih spet ni toliko, kot kažejo ankete. »Neopredeljenost ne pomeni, da volivci nimajo političnega stališča ali da pri njih ni mogoče govoriti niti o latentni izbiri. Ti ljudje, ki so neopredeljeni pri strankarskem vprašanju, se znajo prav dobro opredeljevati pri drugih vprašanjih. Imajo prepričanje, ki ima določene vrednotne obrise, te pa potem lahko poiščejo pri strankah.«

Čeprav nismo zadovoljni z demokracijo, nismo nostalgični. Zaznavamo pa demokratični primanjkljaj, ki se kaže kot nasilno prilaščanje oblasti, kjer je tistemu, ki ni na oblasti, onemogočena kakršnakoli resna participacija. Tudi zaradi tega občutka je delež nezadovoljnih z demokracijo velik, kar 85-odstoten.