Kritika / Poročni video

zadržan

Obsojeni na srečo.

Če pa potrebujete tehten razlog, da se ne poročite, potem si poglejte britanski Poročni video, romantično farso, pravzaprav neke vrste »amaterski« dokumentarec o zakulisju parazitske poročne industrije.

Raif (Rufus Hound), ki ga brat poviša v svojo poročno pričo, namreč sklene, da mu bo za poročno darilo dal kar poročni video – voajerski film o tem, kako so potekale priprave na veliko svatbo, ki se odvrti v sferi izobilja, snobovske etikete in ljudi, ki hočejo biti na vsak način srečni. In to do konca svojih dni. Kot Lady D. in princ Charles.

Poročna industrija ima take ljudi najraje – iz izkoriščanja nesrečnih ljudi, ki hočejo biti srečni, je že davno doktorirala. V Poročnem videu doktorira še iz izkoriščanja srečnih ljudi, ki hočejo biti še bolj srečni – srečni kot Lady D. Zato vstopijo načrtovalci porok, ki predpišejo vsak korak, vsako vlogo, vsak ritual, vsak modni dodatek, vsako obleko, vsak cvetlični aranžma, vsak čevelj, vsak štikel in vsak strošek – več ko boste potrošili, bolj boste srečni. In Raif snema to orgijo načrtovalcev, mladoporočencev (Robert Webb & Lucy Punch), tašč, tastov, prič in družic z »angleškega Beverly Hillsa«, ki izgledajo tako, kot da tekmujejo z Windsorji. Kdor investira v svojo poroko, investira v svojo srečo. Bolj ko bo poroka personalizirana, večja bo sreča. Poročni video pokaže, da je sreča le še stroškovno mesto, ki čaka na svoj resničnostni šov, kar pa bi še bolje pokazal pravi dokumentarec o igrah poročne industrije in sebičnosti ljudi, ki hočejo biti srečni.