urejanje »
https://www.mladina.si/117797/razbijac-ralph/?f=uhqhugzp7y1shshiae7huvzazzhu1a

Kritika / Razbijač Ralph

Wreck-It Ralph, 2012
Rich Moore

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 46, 16. 11. 2012

zadržan

Arkadni shock & awe.

Ralph je bad guy. Nadčloveški orjak. Uničevalec. Shrek, le da ni zelen. Strah in trepet. Terorist. Razbijač. Vse, česar se dotakne, namreč podre, polomi, zruši. Za sabo pušča veliko gospodarsko škodo. Kot King Kong. Toda poglejte njegove oči! To so dobre oči – oči good guya. Ali bolje rečeno: to so oči vseh tistih »princev« iz Lepotice in zveri, Aladina, Pocahontas in drugih Disneyjevih animacij.

Tudi Razbijač Ralph je Disneyjeva animacija, le da je nostalgično potopljena v izgubljeni svet arkadnih iger. In antagonist ene take arkadne igre je razbijač Ralph (John C. Reilly), ki vse ruši in podira – Felix (Jack McBrayer), protagonist te igre, pa vse ponovno gradi in sestavlja (Fix-It Felix!). Ralph, ki izgleda kot predimenzionirani fizični delavec, kot zapuščeni, zavrženi in diskriminirani retro proletarec, je obsojen na svojo arkadno vlogo, na svoj arkadni lik, na svoje piksle, toda zdaj ima tega dovolj: noče biti več bad guy.

Postati hoče good guy, ultimativni junak. Biti hoče slavljen in čaščen. Dobiti hoče medaljo. Kako naj to stori? Kako naj se prilepi na kulturo slave? Kako naj postane to, kar hoče postati? Kako naj se na novo izumi? Naj se spreobrne? Naj zaneti proletarsko revolucijo? Nehajte, to je Amerika. Rešitev je zato povsem logična: če hoče postati good guy, mora le zamenjati arkadno igro! In res, Ralph skoči v arkadno igro, v kateri je lahko junak. Z medaljo! Jasno, to je povsem v skladu z ameriško logiko: tega, ki je socialno izključen in ki kar kipi od gneva, frustracij, adrenalina in sle po destrukciji, je treba le poslati v »dobro« vojno, v kateri mu bo njegov shock & awe potencial prislužil medaljo. Arkadni igri (prva – vojaška – se imenuje Hero’s Duty!), v kateri skoči Ralph, nadomeščata Irak in Afganistan, sam Ralph pa je natanko »osamljeni« material, ki ga ima Pentagon najraje. Vojne so pač sprogramirane kot arkadne igre – kot priložnost za interaktivnost, eskapizem in lomastenje po vzporednem svetu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa