Generali na svobodi

Za Hrvate in Albance junaki, za Srbe ostajajo zločinci

Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je aprila nekdanjega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja zaradi vpletenosti v državljansko vojno v sosednji državi Sierra Leone obsodilo na zaporno kazen. Novembra pa je oprostilo vseh obtožb hrvaškega generala Anteja Gotovino, ki je leta 1995 vodil operacijo Nevihta, in generala Mladena Markača, tedaj poveljnika hrvaške specialne policije. Kmalu zatem se je znašel na svobodi še Ramush Haradinaj, poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, saj prič, ki bi ga bremenile zločinov, ni bilo več med živimi, druge pa so se zaradi strahu pred maščevanjem pričanju odpovedale.

Sodišče ni zanikalo zločinov v času Nevihte, vendar ju tožilstvo teh dejanj ni obtoževalo. Približno tisoč pobitih civilistov, v glavnem starcev, ki se niso odločili za eksodus, 22 tisoč požganih hiš, okrog 200 tisoč ljudi, ki so zaradi strahu pred ofenzivo prebegnili v Srbijo, je temna plat Nevihte, s katero se Hrvaška še ni spoprijela. Radi pozabijo, kaj je naročil tedanji predsednik Franjo Tuđman – da morajo pri tej operaciji »Srbi dobiti takšne udarce, da bodo praktično izginili«.

Za srbsko politiko in velik del frustrirane javnosti je haaško sodišče protisrbsko, čaščenje osvobojenih generalov pa razpihovanje sovraštva. In generali? Haradinaj bo spet postal predsednik kosovske vlade, Markač bo pisal spomine, Gotovina se bo posvetil družini in širjenju »krščanske ljubezni in solidarnosti« med ljudmi. Po izpustitvi iz zapora je sporočil Srbom, ki so pobegnili: »Tudi vi ste državljani Hrvaške.« Češ, tu je vaš dom. Predsednik Srbije Tomislav Nikolić pa je odvrnil: »Kaj pa bi rad? Da se zberejo, da jih še enkrat prežene in pobije ter tako konča svoje delo?«