Bitka za internet

Svoboda na medmrežju je pod vse večjim pritiskom

ACTA, meddržavni trgovinski sporazum, ki naj bi onemogočil ponarejanje, nerazumno pa je vključeval tudi ukrepe za boj proti kršitvam avtorskih pravic na internetu, je bil v začetku leta tik pred potrditvijo. Države, tudi Slovenija, so se načelno strinjale z vsebino, potrditi bi ga morali le še parlamenti. In to ne glede na to, da je sporazum predvideval razširitev kazenskih ukrepov za kršenje avtorskih pravic in prisilno spremembo ponudnikov spletnih storitev v nadzornike omrežnega prometa, s tem pa bi uporabnikom odvzel z ustavo zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti. K sreči je bil pritisk javnosti zadosten, da je sporazum padel že na glasovanju v evropskem parlamentu in slovenskim poslancem o njem sploh ni bilo treba glasovati.

Tudi domači oblastniki vsako leto poskrbijo za kak poskus omejevanja svobode spletnih uporabnikov. Letos so na zahtevo SOVE in Policije v novi zakon o elektronskih komunikacijah skušali vključiti določilo, ki bi represivnim organom omogočalo dostop do podatkov o lastniku komunikacijskega priključka brez odredbe sodišča. Ni jim uspelo.

Obenem pa isti predlog zakona prinaša eno redkih pohvalnih zakonodajnih rešitev v zadnjem času. Slovenija naj bi z njim kot druga v Evropski uniji uzakonila načelo nevtralnosti interneta. To pomeni, da bodo operaterji tudi z zakonom zavezani, da morajo ves promet v svojem omrežju obravnavati enakopravno, ne glede na izvor, namen in cilj komunikacije.

Zadnje letošnje dejanje bitke za internet je potekalo ta mesec v Dubaju, ZDA in številne zahodne države, tudi Slovenija, so zavrnile podpis sporazuma, ki bi pristojnost za upravljanje in nadzor interneta namesto mednarodnim nevladnim organizacijam v večjem obsegu prepustil državam. Spremenilo se torej ne bo nič. Države, ki tako ali drugače cenzurirajo internet, bodo to počele še naprej, svojega početja pa ne bodo mogle upravičevati z mednarodnim soglasjem.