»Slovenska« simbolika

Karantanski panter v Čilu

Premier, ki noče odstopiti, se je ob vrhu Evropske unije in Skupnosti južnoameriških in karibskih držav (CELAC) šel tudi vrtnarja. V Ñuñoi, četrtni občini čilskega glavnega mesta, se je srečal z nekaj slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci ter posadil lipo prijateljstva.

Na prireditvi je bilo poleg tega domnevnega simbola slovenstva opaziti še enega. Člani Slovenskega inštituta evropske kulture in z njim povezanega izseljenskega društva Altos del Triglav, ki jih je nagovoril Janša, so si za logotip izbrali karantanskega panterja. Santiaški Slovenci »si prizadevajo promovirati in zaščititi slovensko kulturo« in so »popolnoma zvesti le Republiki Sloveniji«, kot piše na njihovi spletni strani.

»Gre za novodobno tvorbo, ki poskuša vzpostavljati umetno povezavo z neko navidezno bojevito ter slavno preteklostjo, ki pa je dejansko ni bilo,« je pred dvema letoma za Mladino dejal arheolog in zgodovinar Andrej Pleterski. Zgodovinar Peter Štih pa je ob razstavi, katere tema je bil slovenski parlamentarizem, leta 2008 poudaril, da je »neumnost, da naj bi Karantanija imela svoj grb v času, ko v Evropi niti ena druga kraljevina ali kneževina še ni imela grba«.

To sicer ni prvič, ko sta se »srečali« poti Janše in mitološkega panterja, leta 2008 ga je v obliki značke nosil ob obisku Evropske komisije. Takrat so v vladnem uradu za informiranje pojasnili, da »karantanski panter v zgodovini velja tudi za zaščitnika samostojnosti Slovencev,« in da ima kot karantanski grb poseben pomen za zgodovino Slovencev. Zgodovinarji so drugačnega mnenja, je pa res da so ga za svoj simbol izbrale nekatere radikalne nacionalistične skupine v Sloveniji …