Plošča / Villagers: {Awayland}

+ + + +

Potem ko je irski pisec pesmi, pevec in multiinstrumentalist Conor O’Brien pred dvema letoma s prvencem pokasiral nominacijo za Mercuryjevo nagrado, se (s sodelavci) vrača s ploščo, s katero si utrjuje mesto med zanimivejšimi indie-pop-rock folkerji. Teh smo se v njihovih ponavljankah sicer res že nekoliko naveličali, toda O’Brien preseneti z bogatimi, precej netipičnimi aranžmaji in s priložnostno drznimi posegi v formo pesmi, s katerimi se odlepi od izpetih neofolkerskih klišejev. Včasih umirjena, drugič igriva narava izbrušenih skladb ponudi dinamičen in svež posluh, ki priložnostno pokaže tudi ambicijo po mainstreamovskem popu. Če bi se pretirani temačnosti in patosu izognil še v besedilih, bi si album zaslužil oceno več.