Kritika / Umri pokončno: Dober dan za smrt

proti

Družinski film.

John McClane (Bruce Willis), newyorški die hard policaj, odpotuje na počitnice v Moskvo, kjer pa obtiči med svojim sinom (Jai Courtney), tajnim agentom Cie (»007 iz New Jerseyja«), in ruskim podzemljem, ki rožlja z orožjem za množično uničevanje, tako da potem do konca filma duhamorno ponavlja: »Prišel sem le na počitnice!«

Dober dan za smrt, alias Die Hard 5, se začne s pompoznim pregonom, ki za sabo pusti orjaško gospodarsko škodo (ne, ruske policije pri tem ni na spregled!), potem pa hitro pade na mentalni teren filmov Stevena Seagala – občutek imate, da je tudi posnet na istih lokacijah, pač nekje v vzhodni Evropi, kjer je življenje poceni.

Še več, najprej imate občutek, da je posnet izključno za ruski trg, toda kmalu izgleda le še kot protiruski film, ki je nastal v osemdesetih, v času Reaganove vojne proti »imperiju Zla.« Vsi Rusi so namreč pokvarjeni, hinavski, zahrbtni, morilski, celo incestuozni, z disidenti vred. In vsi so atomski vohuni. Dober dan za smrt – nenapeta himna ameriški družini, ki rusko družino vrže na propeler helikopterja – ni posnet za ruski trg, ampak za nekdanje ruske trge, za Moldavijo, Tadžikistan, Azerbajdžan, Latvijo ipd., ki jih skuša prepričati, naj se nikar ne bratijo z Rusi.