Kritika / Mea maxima culpa: Molk v božji hiši

za +

Zakaj potrebujemo duhovnike?

In še opozorilo, da se je s Festivala dokumentarnega filma v Kinodvor preselil Molk v božji hiši, Gibneyjev doku o duhovniškem spolnem nadlegovanju, posiljevanju in izsiljevanju otrok (tokrat nemih!), pa tudi o tem, zakaj Vatikan te pedofilske epidemije ni ustavil, ampak jo je, ravno nasprotno, prikrival ter na vse mogoče in nemogoče načine relativiziral.

Je pa kakopak tudi vprašanje, kako da pravna država Vatikanu v tej točki ne more do živega. Gibney ponudi nekaj odgovorov: prvič, ker je Mussolini Vatikanu omogočil, da se je prelevil v državo, drugič, ker je Cerkev organizirana tako, da se izmika lokalnim jurisdikcijam, in tretjič, ker se začne Cerkev, ko pride do cerkvenih zločinov, kot je spolno nadlegovanje otrok, sklicevati na ločenost Cerkve in Države.

Sploh pa je uspelo Cerkvi vse prepričati, da so cerkveni ali pa duhovniški zločini le “grehi”. Duhovnik se spove, pokesa – in vse je okej. Ob tem si lahko zastavite vprašanje, ki si ga je nedavno v knjigi Why Priests? zastavil Garry Wills: Zakaj sploh krščansko občestvo potrebuje duhovnike? Če jih niso potrebovali prvi kristjani, zakaj bi jih potrebovali zadnji kristjani? Nova zaveza namreč duhovnikov – niti potrebe po duhovnikih – ne omenja, še celo to, da je bil Jezus duhovnik (ne, niti sam se ni imel za duhovnika), omenja le Pismo Hebrejcem, medtem ko je to, da je bil Peter duhovnik in prvi rimski škof, le mit. Ključi do božjega kraljestva so na voljo vsakomur, tudi otrokom, ne da bi jim bilo treba kogarkoli klicati oče. Ali očka.

(Kinodvor)