Kdo je za UTD?

Vseevropsko zbiranje podpisov za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka

Evropska državljanska pobuda je ena glavnih novosti, ki jih prinaša lizbonska pogodba, in v EU krepi neposredno demokracijo. Pobudniki lahko evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga posamezen zakon, a morajo za svoj predlog najprej dobiti podporo vsaj milijona državljanov najmanj sedmih držav članic. Če jim to uspe, se z njimi sestane evropska komisija, prisluhne jim evropski parlament, komisija pa nato dokončno odloči, ali bo sprejela kakšne ukrepe.

Skupina državljanov iz petnajstih držav članic, med njimi tudi iz Slovenije, želi od komisije podporo pri uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Vsak Evropejec naj bi, kot predlagajo, na mesec dobil znesek, ki v posamezni državi določa mejo tveganja revščine. Pri nas bi to pomenilo okrog 600 evrov na mesec.

Razlog za uvedbo UTD-ja je predvsem vse večja brezposelnost in s tem povezana revščina, ki vse več ljudem onemogoča dostojno življenje in aktivno vključenost v družbo. Pri nas je revna skoraj petina prebivalstva, na ravni EU živi v tveganju revščine okrog 120 milijonov ljudi, lahko pa predvidevamo, da se bodo razmere še poslabševale. Zaradi tehnološkega napredka je potreba po delovni sili vse manjša, in čeprav bi si gospodarstvo opomoglo, bi bila to rast brez povečanja zaposlenosti.

Razprava o rednem mesečnem dohodku, ki bi bil neodvisen od opravljenega dela, že nekaj let poteka tudi pri nas. Zagovorniki menijo, da bi gotovo zmanjšal revščino in neenakost, država pa bi z uvedbo UTD-ja še nekaj privarčevala, saj bi se s tem poenostavilo izplačevanje socialnih transferjev. Manj bi bilo tudi negativnih učinkov revščine – ta povzroča naraščanje duševnih in srčno-žilnih bolezni ter kaznivih dejanj. Posamezniki bi bili svobodnejši.

Ima pa UTD tudi nasprotnike. Vprašljivo je financiranje, saj bi zanj na leto potrebovali okrog 14 milijard evrov. Namesto da bi iskalcem zaposlitve omogočil izbiro, katero delo bodo opravljali in za kakšno plačilo, bi se po mnenju nasprotnikov z uvedbo UTD-ja znižale plače, delodajalci pa bi bili še svobodnejši pri zaposlovanju za kratek čas in odpuščanju. Slišati je tudi očitek, da bi UTD razgradil socialno državo in bi bili nekateri na slabšem, kot so danes. Pozitivne učinke UTD-ja pa bi lahko izničila tudi inflacija.

Vsa ta odprta vprašanja bo pobudnikom pomagala reševati komisija. Če le do 14. januarja 2014 zberejo dovolj podpisov (svojega lahko oddaste na spletni strani basicincome2013.eu).