Kritika / Tyler, the Creator: Wolf

+ + + +

V ZDA spremljamo vstajo s hiphopom povezanih praks, in če sklepamo po EMŠIH svežih obrazov, se za prihodnost ni treba bati. Bo pa prihodnost nedvomno čudna.

Odd Future (Čudna prihodnost) je namreč najprepoznavnejši med številnimi raperskimi mladinskimi klubi, kjer se zadevajo z vsem travnatim in psihedeličnim in v katerih godbe štrlijo v razne smeri, enkrat v novodobno basovske trapovske umazanije, drugič v klasični hiphoperski zvok. Ključna razlika med današnjimi mladci in tistimi iz zlatih devetdesetih let je, da ločnica med mainstreamom in podzemljem danes ni več niti približno tako jasno začrtana kot včasih. Razlika med fantazmo vzhodne in zahodne obale pač ni nova – protagonisti prve scene se v videospotih še zmeraj radi kažejo v puhovkah na podzemni, protagonisti druge ga kruzajo v avtih, na skejtih in kolesih.

Najbolj izpostavljen kolektiv skejtarsko-raperskih jebivetrov je torej kalifornijski Odd Future, ki je s številnim članstvom, hiperproduktivnostjo, paleto slogov, pisanim pristopom, najstniško nekorektnostjo, pa tudi z občutkom za biznis postavil lastno poglavje zvoka ameriške ulice, natančneje polikanega predmestja Los Angelesa. In prvo ime prve ekipe je Tyler, the Creator, ki je v preteklosti navrgel že dva precej glasno preklinjajoča albuma. Tretji, Wolf, je drugačen, počasen izdelek. Tyler je tokrat manj morbiden in surovo žaljiv, predvsem pa je introvertiran. Namesto na bedne raperje se spravi na kritike, medije, celo fene z njihovimi pričakovanji, na svojega očeta, ki med odraščanjem ni bil ob njem. Na račun svoje hipne slave mu uspe nametati nekaj lucidno ironičnih »punch linov«, a teme se hitro začnejo ponavljati.

Čeprav mlademu zvezdniku ponovno ne uspe povsem prepričati z besedili in čeprav smo se z leti že navadili na njegov domiselni flow, se z novim projektom izkaže kot pravi tehničar. Album je v celoti produciral sam in delo opravil prekleto sijajno. Stvari se je lotil disciplinirano: počasen tempo, udarni bobni in preproste, nepošmirglane synth linije.

Po potrditvi Tylerja kot suverenega producenta je dišalo že pred zadnjimi, a upornimi izdihljaji letošnje zime. Pravzaprav že pred dvema letoma, ko je prvič napovedal novo ploščo kot projekt, kjer bo manj rapanja in kjer bo veliko več pozornosti namenil podlagam, češ da ga to precej bolj zanima. Rapanja je nazadnje vseeno veliko, če ne Tylerjevega, pa številnih gostov. In zvezdnikom pritičejo zvezdniški gostje – tako poleg številnih ekipnih kolegov slišimo tudi Eryko Badu, ki se zadnje čase pojavlja vsepovsod, in Pharella.

Tylerju niti s tretjim albumom ni uspelo povsem zadeti žebljice na glavico, se je pa dokončno izkazal za enega zanimivejših raperskih producentov mlajše generacije, ki je poslušalstvo osvojil z rapom, a zvok kolektiva Odd Future zakoličil in izpilil z beati.