Civilni boj proti lakoti otrok

Normalno postaja, da za revne skrbijo človekoljubne organizacije in ne država

Cilj akcije Siti besed/September 2013, ki jo je lani jeseni v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije začel Studio Marketing JWT, je, da do septembra v slovenskih šolah ne bi bilo več lačnih otrok. O septembru so razmišljali kot o mesecu, do katerega naj država poskrbi za sistemske rešitve, sami pa bi do takrat »gasili požar«. Bolj in bolj se kaže, da bo njihovo gašenje vse bolj potrebno.

Decembra in januarja so 70 šolam izplačali skupno 26.874 evrov za malico in/ali kosilo 528 osnovnošolcev. Marca so nakazali 22 tisoč evrov za šolsko prehrano 544 učencev na 95 šolah. Tudi zaradi brezplačnih objav oglasov v medijih so do sedaj zbrali dovolj denarja, zdaj pa so ugotovili, da bodo za junij potrebovali novih 23 tisoč evrov, in se spet obračajo na morebitne donatorje.

Akcija Siti besed je bila odziv na prva poročila medijev o lačnih otrocih v šolah. Poleg rastoče brezposelnosti sta k temu pojavu prispevala sprememba socialne zakonodaje v času vlade Boruta Pahorja in zakon o uravnoteženju javnih financ vlade Janeza Janše, ki sta skupaj nesprejemljivo znižala socialne transferje, tudi za zelo revne. Kljub nerganju tedanje vlade in njenih podpornikov, da je problem lačnih otrok medijska izmišljotina, so poslanci sprejeli precejšnje zvišanje proračunskih sredstev za šolsko prehrano glede na lansko leto. Popravljeni zakon o šolski prehrani je začel veljati februarja in to, da kljub temu še več otrok potrebuje pomoč pri plačevanju prehrane, je skrb zbujajoče.

Koliko otrok lahko malica in kosi v šoli, ni odvisno samo od količine sredstev, ki jih država nameni za šolsko prehrano. Pomembno je tudi, kako raste brezposelnost, še posebej dolgotrajna, ter kolikšna je skupna pomoč, ki jo prejemajo revni. Glede tega Slovenija nima razlogov za veselje. Povečevanje števila lačnih lahko pripišemo tudi temu, da se marsikdo zelo počasi sprijazni z dejstvom, da je prišel do točke, ko mora prositi za pomoč.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Karin Elena Sanchez poudarja, da država svojih nalog ne bi smela prelagati na človekoljubne organizacije. Po njenem bi morala država ljudem predvsem zagotoviti delo, se brezposelnosti lotevati sistematično in sistemske spremembe uvesti tudi v socialni zakonodaji. »Namen zadnje spremembe socialne zakonodaje je bil, da bi izločila goljufe. Dejansko pa je udarila po najrevnejšem sloju prebivalstva,« ugotavlja podobno kot številni drugi strokovnjaki.

Karin Elena Sanchez napoveduje, da bodo z akcijo Siti besed v želji, da dosežejo svoj septembrski cilj, do države še naprej »zoprni in tečni«, a kot kaže, bodo morali, če bodo želeli, da otroci v šolah ne bodo lačni, sami zbrati še več denarja.