Kriza slovenske besede

Ogroženo delovanje Tržaške knjigarne

Tržaška knjigarna je edina slovenska knjigarna na Tržaškem. »Gre za nadvse pomembno vitrino slovenske manjšine in slovenstva,« pravi pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Marino Marsič. Poslovalnici v Trstu in na Opčinah ponujata bralcem slovensko in zamejsko literaturo, umetniška dela in turistične vodnike po Sloveniji. Tako kot večina zamejskih organizacij in institucij je tudi ta v hudih finančnih težavah. Prodaja je v prvih mesecih letošnjega leta skoraj popolnoma zamrla, pravi Boris Siega, predsednik uprave Jadranske finančne družbe, ki je knjigarno prevzela leta 2008. Že takrat je bila naprodaj zaradi nerentabilnosti.

Na poslovanje vpliva splošna usmeritev – knjige se vse manj kupujejo, pravi Siega. Zapirajo se tudi italijanske prodajalne, kjer so knjige cenejše. »Slovenska knjiga je zaradi nizke naklade drag izdelek,« pojasni vodja družbe in pripomni, da ima »knjigarna poslanstvo, ki ga ne moremo primerjati s poslanstvom navadnega podjetja. Je slovenska postojanka v Trstu.« Kljub temu in ker je knjigarna zasebno podjetje, ni upravičena do nikakršnih javnih prispevkov. Primanjkljaj pokriva s prelivanjem sredstev iz drugih podjetij, ki jih upravlja Jadranska finančna družba. A tudi ta so zaradi krize vse šibkejša, pravi Siega, zato finančnega bremena ne morejo več zdržati.

Načrti so bili sicer ob prevzemu knjigarne veliki. Na Ulici svetega Frančiška 20, kjer je tudi Narodna in študijska knjižnica, naj bi nastal večnamenski kulturni center. K branju naj bi mimoidoče zvabila kavarna, ki bi postala zbirališče tržaških Slovencev. A je kriza prehitela investicijo. Čeprav prenove ne bo, lastniki še imajo upanje.

»Ponudbo turističnih vodnikov bi razširili v kotiček za promocijo Slovenije med Italijani. Manjšini naklonjena italijanska večina sicer ne pozna jezika, povprašuje pa po informacijah o Sloveniji,« zamisel pojasni Siega. S to dejavnostjo ne bi pokrili celotnega primanjkljaja iz poslovanja, bi pa minus zmanjšali, da bi ga Jadranska finančna družba še prenesla. Zaradi pomembnosti knjigarne – v SKGZ pravijo, da bi bilo njeno zaprtje velika izguba – so jo pripravljeni ohraniti.

Gorazdu Skrtu, vodji italijanskega predstavništva slovenskega Spirita – javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, se zdi pobuda zanimiva. Zainteresirani so za vse dejavnosti, ki bi jim pomagale pri povečevanju prepoznavnosti Slovenije kot turističnega cilja, je dejal. A bi pred odločitvijo za sodelovanje moral izvedeti kaj več.