Kritika / Sprejemci

proti

O fantu.

V času, ko vsi napadajo korupcijo, klientelizem, nepotizem in konflikte interesov, jih Hollywood glorificira, toda ne zato, ker bi vedel, kaj počne, ampak zato, ker se mu zdi, da je to nujno za zgodbo, ker skuša biti torej prepričljivejši in ker skuša priti v naša srca.

S slavljenjem korupcije, klientelizma, nepotizma in konflikta interesov! Tina Fey, ki slovi po svojih impersonacijah Sare Palin, igra visoko uradnico prestižne univerze Princeton, na katero ne more vsakdo – o tem, kdo bo sprejet in kdo ne, odloča pedantna in trmoglava Tina, primer uspešne ženske. Hej, bejba rola Princeton!

Toda potem ji nekdanji sošolec (Paul Rudd), zdaj srednješolski profesor, filantropski alternativec, sporoči, da je odkril – resda malce čudaškega, asocialnega, samorastniškega, slabo ocenjenega – wunderkinda, ki je rojen za Princeton. Tina ima o tem kakopak ločeno mnenje, dokler ji sošolec ne razkrije, da bi utegnil biti wunderkind v resnici njen sin, ki ga je pred davnimi leti oddala v posvojitev. Jasno, Tina skuša potem narediti vse, da bi wunderkind prišel na Princeton. Film hoče motivirati njeno in naše srce, obenem pa zapleše tudi s predpotopnim klišejem, da lahko ženska uspe le, če se v imenu kariere odreče materinstvu. In ko uspe, jo je treba ukrotiti.