Bolan interventni zakon za zdravstvo

Predlagane spremembe, kar zadeva plačevanje zdravstvenega zavarovanja, krivične do prekarcev

Čeprav so v vladi pri snovanju novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iskali najpravičnejšo porazdelitev bremena vplačil v obubožano zdravstveno blagajno, bodo zaradi predvidenih novosti najbolj prikrajšani že tako socialno ogroženi prekarno zaposleni.

S 14,17 evra, kolikor za obvezno zdravstveno zavarovanje vsak mesec plačujejo zdaj, se bo znesek, če bo predlog potrjen v državnem zboru, zvišal na 31,60 evra. Dodatno pa bo za zdravstvo država terjala še 6,36 odstotka od bruto dohodka pogodbeno zaposlenih. Tako naj bi se njihovi prispevki približali tistim, ki jih v zdravstveno blagajno prispevajo redno zaposleni in njihovi zaposlovalci.

Vsak honorarno zaposleni, ki ima sedaj 783,66 evra bruto dohodka – kar je enakovredno bruto minimalni slovenski plači –, bi moral v zdravstveno blagajno po novem vplačati po 81,44 evra. Od redno zaposlenega z minimalno plačo zdravstvo zdaj dobi 6,36 odstotka bruto plače za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, njegov delodajalec pa plačuje še 6,56 odstotka delavčeve bruto plače za primer bolezni in poškodbe zunaj dela in 0,53 odstotka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od vsakega redno zaposlenega z minimalno plačo torej zdravstvena blagajna prejme okrog 105 evrov na mesec.

A prekarno zaposleni bi po novem zakonu zgolj navidezno plačevali manj. Tako kot se je to zgodilo po uveljavitvi nove pokojninske zakonodaje, ki je uvedla plačevanje 8,85 odstotka bruto prejemka zaposlenega na podlagi avtorske pogodbe za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, delodajalci pa so ta »davek« zgolj prevalili na honorarno zaposlene, bo skoraj zagotovo tudi tokrat. Redno zaposleni torej v zdravstveno blagajno iz svojega žepa prispeva 6,36 odstotka bruto plače, honorarno zaposleni pa bo prispeval ravno toliko in še dodatnih 31,60 evra.

Pri tem dodajmo, da so honorarno zaposleni na slabšem že sedaj. Če prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ne plačajo štiri mesece, jim Zavod za zdravstveno zavarovanje blokira zdravstveno kartico. Redno zaposlenim, ki jim delodajalec prispevka ne plača morda več let, pa ne. Ti lahko neomejeno uporabljajo zdravstvene storitve.

Namera zakonodajalcev je sicer dobra: ceno dela honorarno zaposlenih hočejo približati ceni dela redno zaposlenih in tako spodbuditi dolgoročnejše in socialno prijaznejše zaposlovanje. A predlagana sprememba je vsaj naivna, če ne neumna. Jasno je, kdo bo zvišanje prispevka plačal.

Ob morebitni uveljavitvi predloga bodo honorarno zaposleni namesto na zaposlovalce jezni na državo. Ta še dodatno jemlje tistim, ki dohodke pošteno prikazujejo, in ne naredi dovolj, da bi (zdravstveni) proračun napolnila s preganjanjem delodajalcev, ki plač ne obračunavajo in jih izplačujejo na črno.