Kritika / Svetovna vojna Z

zadržan

Izbruh.

Zombiji, ki so do zdaj hreščali na nizkem budžetu, so končno mutirali v poletni popkorn – blockbuster. Svetovna vojna Z je stala 200 milijonov dolarjev, tisti Z v naslovu pomeni zombiji, izraz Svetovna vojna pa nakazuje, da zombiji preplavijo ves svet. Od Philadelhie do Slovenije.

Zombifikacija je viralna. Vsi smo povezani. Vsi smo globalizirani. Vsi smo hrana. In Brad Pitt, ki igra nekdanjega uslužbenca Združenih narodov, potem počne to, kar so epidemologi počeli v filmih Kužna nevarnost, Izbruh in In orkester je igral dalje – locirati skuša sredstvo, s katerimi bi to zombikaliptično pandemijo ustavili. Vmes pristane v Jeruzalemu, kjer masivni juriši zombijev izgledajo kot hiperaktivni citati jurišev iz Troje in Nebeškega kraljestva, ko pa odleti iz okuženega, požrtega, ponovno »izgubljenega« Jeruzalema, se potniško letalo hitro prelevi v potniško letalo iz filma Kače na letalu, oh, ali pa, še bolje, iz filma Let živih mrtvecev.

Pandemija je strašna, brutalna, katastrofalna, ekscesna, vsepovsodna, turbokaliptična (da boste lažje prebavljali, krvi ni!), toda niti za hip nimate občutka, da je Pitt v nevarnosti. Z drugimi liki pa se film itak ne ukvarja – niti predstavljeni nam niso, kot se spodobi. Višek karakterizacije je že to, da imajo ime. A po drugi strani – le zakaj bi ga imeli? Ljudje so tu le hrana. Hitra hrana. Krivi, ker so si preblizu, ker so prepovezani, ker so preglobalizirani in ker jih je preveč. Ko zmanjka hrane, začnejo ljudje žreti drug drugega. Bo Svetovna vojna Z dobila sequel? Nehajte, ko stopite iz kina, ugotovite, da ga je že dobila.