Super-ACTA

Pripravlja se nov trgovinski sporazum, največji doslej

Skoraj natanko pred letom dni je Evropski parlament zavrnil ratifikacijo trgovinskega sporazuma ACTA, na obzorju pa je že nov sporazum, ki bi utegnil vsebovati zelo podobne sporne rešitve. Voditelji Evropske unije in ZDA so namreč nedavno uradno naznanili začetek pogajanj o tako imenovanem Transatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije. S sporazumom dveh največjih svetovnih gospodarstev bi nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu, to pa naj bi po pričakovanju obeh strani spodbudilo okrevanje upehanih gospodarstev.

Ker pa se evropska in ameriška zakonodaja in standardi na marsikaterem področju zelo razlikujejo, bo za vzpostavitev prostotrgovinskega območja treba sklepati veliko kompromisov. Tudi na področju nadzora nad internetnim prometom in varstva osebnih podatkov. In aktualna razkritja v zvezi z dejavnostjo ameriških obveščevalnih služb nazorno kažejo na čezatlantski prepad na področju spoštovanja komunikacijske zasebnosti. A ker je sporazum tako pomemben za obe strani, bo mnogo teže preprečiti njegovo uveljavitev.

Da se ne bi ponovila zgodba z ACTO, je 47 evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij na institucije Evropske unije naslovilo poziv, naj vprašanj patentov, blagovnih znamk, avtorskih pravic in druge intelektualne lastnine ne vključujejo v sporazum. »Pretekli trgovinski sporazumi z ZDA so praviloma povečevali privilegije multinacionalk na račun družbe na splošno,« so zapisali v pozivu. »Če vprašanja intelektualne lastnine ne bodo izključena iz pogajanj, se bojimo, da bo rezultat sporazum, s katerim bodo EU in ZDA ena drugim vsilile najslabše od obeh režimov.«

Evropski poslanci jih, ko so potrjevali pogajalski mandat Evropske komisije, niso upoštevali. V sprejetem sklepu je celo izrecno zapisano, da mora sporazum »vključevati močno zaščito natančno in jasno opredeljenih področij intelektualne lastnine«.

Jeremie Zimmermann je jasen: »Odločitev Evropskega parlamenta je prvi korak proti novemu sporazumu, ki bi utegnil škodovati našim temeljnim svoboščinam in svobodnemu internetu v imenu interesov zabavne industrije.«

Vsaj pri eni stvari pa se nevladniki in evropski poslanci strinjajo. Pogajanja za sporazum morajo biti mnogo bolj transparentna, kot so bila v primeru ACTE. Tako bomo morda tokrat vsaj sproti obveščeni o načrtovanih krnitvah svoboščin.