Kritika / Boštjan Videmšek: Upor: arabska pomlad in evropska jesen

+ + + +

Vstaje v Egiptu, Libiji, Siriji, Grčiji, Španiji, Cipru in Sloveniji skozi poročila, reportaže in intervjuje časopisnega reporterja.

Boštjan Videmšek je bil na kraju dogodkov, od koder je bralcem »Dela« razkrival, kako bivajo, čutijo in premišljujejo protestniki in uporniki, ki so zbrali pogum, da so zasedli ulice in se uprli režimu. Te človeško poglobljene podobe iz drugih dežel so sukus, ki daje knjigi pomembno težo. V prejšnji knjigi »Vojna terorja« (2011) – prav tako podprti s pomenljivimi fotografijami Jureta Eržena – je avtor o vojnah v Afganistanu, Pakistanu etc. poročal s stališča priče, tokrat pa je v velikem delu zavzel stališče analitika in mestoma celo aktivista, ki bralce poziva: »Splača se boriti za Španijo, Ciper, Slovenijo. Zdaj! Jutri bo prepozno.«

Ta premik od reporterja do angažiranega žurnalista je navsezadnje inherenten novinarstvu, enako tudi želja, da so državljani aktivnejši v javnih in političnih rečeh. Pri sami knjigi bolj bode v oči disproporcionalnost: 80 strani Egipta, 30 Libije, 50 Sirije, 120 Grčije, a vsega ducat Slovenije (»vseslovenske« vstaje). Povezava arabske pomladi z evropsko jesenjo je resda zapeljiva, vendar je na osnovi časopisnega poročila in komentarja neprepričljiva. Angleški profesor Timothy G. Ash je v delu »Facts are subversive« (2009) poskušal podobno pojasniti fenomene uspelih in neuspelih žametnih revolucij (Ukrajina, Srbija, Belorusija, Burma …), skupina oxfordskih raziskovalcev pa fenomen nenasilnega ljudskega upora »Civil resistance & power politics« (2011) od Gandija do burmanskih menihov. Vendar pa tovrstne sinteze izhajajo iz povezav študij politike, sociologije, zgodovine in novinarstva.

Navzlic pretencioznemu okvirju je delo pomembno čtivo, ki prinaša evidence za razumevanje svetovnih dogodkov.