Kritika / Več kot med

za

Zbogom dekleta!

Čebele širom sveta izginjajo. Pa kaj, saj so le čebele! Saj so le jebeni insekti! Toda morali bi jih videti – v velikem planu. Dokumentarec Več kot med je namreč sublimni close-up čebel. In čebele izgledajo tako fantastično, tako fascinantno, tako karizmatično in tako telegenično, kot da so rojene za film – nenadoma vam je vsake izmed njih žal.

Markus Imhoof dela vse, da bi med svojim potovanjem po svetu, ki ga vodi od pridelovalcev hrane do pesticidov, od genetskega inženiringa od čebelarjev, od Amerike do Kitajske, od Švice od Avstralije, kjer skuša ugotoviti, zakaj čebele tako skrivnostno umirajo in izginjajo (ja, to je triler, film detekcije, grozljivka, film katastrofe), ustvaril vtis, da je naše življenje odvisno od življenja čebel. Izginejo čebele – izginemo mi. Čebele so kot ljudje: svojo družbo imajo hierarhično urejeno.

In tu ni šale – vsaka čebela ima svojo vlogo, ki jo mora odigrati. Toda čebele se obenem razlikujejo od ljudi: čebele-delavke pred zimo vedno pobijejo vse samce. Zima je pač čas pomanjkanja in varčevanja, čas »krize«, ki jo lahko čebele preživijo le tako, da se znebijo vseh trotov. Moškim je tu res lahko v tolažbo dejstvo, da se človek ni razvil iz čebele, ampak iz opice.

(Kinodvor)