Kritika / Alfred Sohn-Rethel: Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma

+ + + +

Zapiski in analize, ki jih je nemški marksistični filozof Alfred Sohn-Rethel (1899–1990) pisal konec tridesetih let, v knjigi pa jih je objavil leta 1973.

Delo je pisano na osnovi osebne izkušnje in podatkov, ki so jih sočasno zbirali njegovi prijatelji, ki so poznali ljudi režima. Poleg razredne analize ga odlikuje številnost insajderskih podatkov, ki so bili izvorno uporabljeni kot intelligence service za Churchillov krog.

V prvi vrsti nacistični načrti, ki so določali hierarhijo nemške industrije nad kmetijstvom. Razmah vojaške industrije ni le ustvarjal bodočega osvajalnega stroja, ampak je bil usmerjen v izvoz na Kitajsko, v Španijo, dežele jugovzhodne Evrope, od koder je uvažal kmetijske pridelke. A ne pasivno, kemijski trust je sistematično zasajal oljne rastline, zlasti sojo na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, da bi bili med vojno neodvisni od uvoza iz vzhodne Azije. Prek slamnatih podjetij iz Belgije je kupoval delnice v rudnikih boksita, cinka in bakra v Jugoslaviji, Krupp pa je financiral hrvaško in slovensko politično upiranje beograjskemu centralizmu.

Pomenljiva je bila infiltracija, s katero so pošiljali množico agentov v Sovjetsko zvezo, rekrutiranih iz pripadnikov nekdanje »Bele garde«, ob njih pa jezuitske skupine, ki so jih poslali predvsem v Ukrajino. Odločitve Hitlerjevega režima so bile globoko premišljene; pred dejanji, ki bi vznemirila francosko vlado, so tako poslali agente v Francijo, kjer so skušali ugotoviti, kakšno je francosko javno mnenje o potencialni mobilizaciji.

Knjiga, ki opisuje čas pred drugo vojno, niha med obveščevalnimi podatki in analizo razvoja nacizma kot oblike planskega gospodarstva.