Razkošje

Novi sedež ECB bo stal več kot milijardo evrov

Reševanje vsake krize je boleče. Za Grke. Špance. Portugalce. Irce. Ciprčane. Slovence. Ne pa za Evropsko centralno banko, glavno finančno središče Evropske unije. Dva tisoč zaposlenih v ECB kljub krizi prejema visoke plače, konec prihodnjega leta pa bodo dobili še nove, razkošne pisarne v 185-metrskem nebotičniku. Po pisanju revije Spiegel so se načrtovani stroški gradnje novega sedeža ECB v zahodnem delu Frankfurta v treh letih in pol več kot podvojili.

Namesto prvotno načrtovanih 500 milijonov evrov bo celoten projekt stal najmanj 1,15 milijarde evrov, stroški pa bi se lahko povzpeli do 1,3 milijarde evrov. Najbolj impozantna je glavna sejna soba sveta ECB pod veliko stekleno kupolo v 43. nadstropju, pa tudi sicer evropskim centralnim bankirjem ni mogoče očitati pomanjkanja občutka za lepo. V stavbo so vgrajeni vrhunski materiali, ogromno je jekla, stekla in svetlega marmorja.

Novi sedež ECB je simbol zapravljanja in pomanjkljivega nadzora, piše Spiegel. Kdo to financira, je jasno: evropski davkoplačevalci. Delničarke ECB so centralne banke držav članic EU. Največji kapitalski delež je vplačala nemška centrala banka, sledita ji britanska in francoska centralna banka in tako naprej, glede na velikost države članice.

ECB in evropska komisija po novem propagirata pravično porazdelitev bremen krize. A kaj je pravičnega v tem, da ECB sredi krize gradi razkošen nebotičnik, medtem ko so države evropskega obrobja po navodilih frankfurtskih bankirjev in bruseljskih birokratov prisiljene v občutno rezanje javnih izdatkov in krčenje socialne države?