Kritika / Konec je tu

za

James Franco igra Jamesa Franca. Ja, samega sebe. In ker se že ravno vseli v novo holivudsko palačo, na vselitveni žur povabi svoje prijatelje, filmske zvezdnike – Setha Rogena, Jaya Baruchela, Jonaha Hilla, Craiga Robinsona, Dannyja McBrida, Michaela Cero, Emmo Watson, Rihanno in tako dalje. Ja, vsi igrajo sami sebe. Tudi Rihanna. Toda vselitveni žur je tudi izselitveni žur, kajti človeštvo doleti sodni dan, konec sveta.

Tla se odprejo, demoni sikajo, večni pekel pikantno golta zvezdnike – razen šestih, ki se skrijejo v palačo, kjer delajo vse, da bi preživeli. Kar je težko, ni pa nemogoče: če povsem izgubiš stik z realnostjo, te realnost pač zgreši. Konec je tu je metakomedija o koncu sveta, v kateri zvezdniki mlajše generacije, holivudski anarhisti, brijejo norce iz sebe, iz svojega imidža in iz tega, kako jih vidi publika – kot razčlovečene obsedence s happy endom, kot obscene frike, ki bi se stepli za zadnjo porno revijo, kot tabloidne gangnam narcise, ki preživijo vsako apokalipso in ki vedno računajo na sequel, tudi tedaj, ko ni več nikogar, da bi jih gledal.