Miha Kosi: "Razkrila se je sistemska urejenost ŠOUL, ki bolj kaznuje ljudi, ki govorijo o nepravilnostih, kot ljudi, ki te nepravilnosti povzročajo."

Predsednik študentskega društva Iskra o razmerah v ljubljanski ŠOU

Vaš tožilec v Študentski organizaciji univerze v Ljubljani (ŠOUL), ki je razkril sporno potovanje v Kanado, je bil decembra razrešen. V tem mesecu so postali tudi znani poskusi ŠOUL, da bi zaostrila pogoje za razpis in za veljavnost referenduma. Vas ti dogodki presenečajo?

Ne. Razkrila se je sistemska urejenost ŠOUL, ki bolj kaznuje ljudi, ki govorijo o nepravilnostih, kot ljudi, ki te nepravilnosti povzročajo. Spremembe referendumske zakonodaje pa si razlagamo tako, da smo se z referendumom o reformi ŠOUL očitno preveč približali kvorumu in da smo postali neka realna nevarnost za delovanje študentske organizacije, kakršno je zdaj. Predlagane spremembe so absurdne, saj v praksi pomenijo ukinitev možnosti za razpis referenduma.

Za spremembe ŠOUL, ki jih ocenjujete kot nujne, vam ostane le še prevzem oblasti?

Seveda se osredotočamo tudi na naslednje volitve, a se zavedamo, da bi bil uspeh za celotno študentsko gibanje šele v vzpostavitvi neodvisnega političnega subjekta študentov, ki bo zagovarjal svojo pozicijo znotraj družbe.

Vlada na novo ureja študentsko delo, ki naj bi postalo manj izkoriščevalsko. Določena bo minimalna urna postavka, plačevali se bodo socialni prispevki. Zakaj v Iskri nasprotujete temu predlogu?

Predlogu ureditve študentskega dela ne nasprotujemo. Je pa to vprašanje tako široko, da se ga je treba lotiti po posameznih segmentih in ločiti dobro od slabega. Objektivno bi se plača študentov res znižala, saj je minimalna urna postavka postavljena nizko, vendar je to znižanje tudi posledica plačevanja prispevkov za pokojninsko blagajno, kar je dobro, saj je medgeneracijska solidarnost eden od temeljev socialne države. Socialno državo bomo imeli samo toliko časa, dokler bomo zavestno solidarni.

Študentsko delo bi bilo po novem cenejše za delodajalce, študentje pa bi dobili od svojega dela manj.

To je res, če gledamo samo razdelitev obdavčitve na delodajalce in delojemalce, sicer sestavljeno na enak način kot pri drugih oblikah zaposlitve. Vendar se moramo zavedati, da je študentsko delo najbolj prekarna oblika zaposlitve. Novi predlog pa gre v smeri zmanjševanja te prekarizacije. Zato po definiciji ne more biti v neposrednem interesu delodajalcev.

Glede novega predloga ste doslej protestirali vsaj proti temu, da študentski servisi ostajajo. Zakaj bi morali po vašem mnenju njihovo dejavnost prenesti na druge institucije?

Posredovanje študentskega dela zdaj poteka prek oligopola treh največjih študentskih servisov, ki očitno lahko aktivno vplivajo tudi na oblikovanje zakonodaje. Hkrati študentski servisi strukturno igrajo vlogo rentnikov, saj za razmeroma malo vložka prejemajo zelo velike dobičke iz študentskega dela. Če bi imeli transparentno in demokratično vodeno institucijo, kjer bi bili vsi denarni tokovi transparentni, bi strošek posredovanja dela znižali in dobili bi nadzor nad upravljanjem tega denarja.