urejanje »
https://www.mladina.si/152422/pravi-zgodovinar/?f=uhhucpg7myghspmdaf7humcfhufpap

Pravi zgodovinar?

Razlika med objektivnimi in političnimi merili za podelitev državnega priznanja

Na povojne zločine je zgodovina najprej »pozabila«, sedaj pa jih nekateri zgodovinarji obravnavajo ne nujno samo na znanstveni način (na fotografiji grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu)

Na povojne zločine je zgodovina najprej »pozabila«, sedaj pa jih nekateri zgodovinarji obravnavajo ne nujno samo na znanstveni način (na fotografiji grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu)
© Borut Peterlin

Pred časom je razburjala podelitev Zoisove nagrade dr. Dušanki Janežič (iz osebnostnih razlogov), a dejansko je vsaj tako sporna tudi podelitev Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini, ki ga je prejel dr. Milko Mikola. Ne iz osebnostnih razlogov, podelitev priznanja je vprašljiva z vidika znanstvenih dosežkov in objektivne vrednosti njegovega raziskovalnega dela.

Mikola je bil dolgoletni arhivist v Zgodovinskem arhivu v Celju. Širši javnosti je postal znan, ko je leta 2005 na ministrstvu za pravosodje prevzel vodenje sektorja za popravo krivic, ki ga je ustanovil tedanji minister Lovro Šturm. Leta 2009 se je zaposlil na Centru za narodno spravo, ki ga je prav tako ustanovil Šturm. Pomisleke o upravičenosti do priznanja je mogoče utemeljiti na podatkih iz Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS), ki omogoča ažuren vpogled v objektivno razvrstitev slovenskih raziskovalcev glede na kakovost njihovega dela. Tudi pri zgodovinopisju sistem omogoča razvrstitev raziskovalcev po kar 23 različnih merilih. Dr. Mikole ni med najboljšimi 50 slovenskimi zgodovinarji niti po enem merilu raziskovalne uspešnosti. Kljub temu je prejel prvo državno priznanje (najsi bo to Zoisova nagrada ali priznanje) za zgodovinopisje po petih letih.

V obrazložitvi sicer piše, da je nagrado dobil zaradi življenjskega dela pri raziskovanju povojnih pobojev, »predvsem kot odličen poznavalec represije komunističnega totalitarizma v Sloveniji«. In to čeprav sistem za razvrstitev raziskovalcev po uspešnosti zazna tudi številne zgodovinarje, ki so se ukvarjali predvsem s tem področjem zgodovinopisja, Mikole pa ni med njimi.

Po mnenju poznavalcev se ne gre slepiti – Zoisova nagrada in priznanje nista reprezentativni oziroma objektivni nagradi. Člani odbora, ki odločajo, kdo bo dobil nagrado, ne morejo izbirati samoiniciativno, pač pa lahko odločajo zgolj na podlagi prispelih predlogov. Poleg tega je podelitev Zoisove nagrade ali priznanja po svoje tudi politični akt, saj člane odbora imenuje vlada. V odboru, ki je podelil nagrado Mikoli, sedi tudi že omenjeni Lovro Šturm.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Pisma bralcev

Pisma bralcev

Pravi zgodovinar?

Pisma bralcev

Pravi zgodovinar?


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa