Eldorado za donatorje

Neregulirane, milijonske donacije farmacevtskih družb zdravnikom za njihovo »izobraževanje«

Med javnimi ustanovami največ donacij ne dobivajo občine ali država, temveč bolnišnice. Pri tem največkrat ne gre za javne donacije medicinskih pripomočkov ali zdravil, temveč za »tihe« donacije, namenjene »izobraževanju« zdravnikov. Teh je bilo v ljubljanskem kliničnem centru lani za 1,4 milijona evrov in predlani za 1,6 milijona evrov, v mariborskem kliničnem centru pa jih je na leto od 600 do 700 tisoč. Donacij v naravi ali denarju, namenjenih za nakup opreme oziroma medicinskih pripomočkov, je bilo v tem času enkrat manj. Zakaj, je znano – zdravniki so namreč tisti, ki odločajo o nakupu zdravil ali njihovem uvrščanju na t. i. pozitivno listo, ki jo plačujejo zavarovalnice.

V mestu Dunaj so nam povedali, da javne bolnišnice donacije lahko uporabijo le za svojo dejavnost – zdravljenje – in ne recimo za izobraževanje zdravnikov. In tudi mnoge druge države imajo to področje posebej urejeno. Na Finskem so takšne donacije prepovedane, v Angliji in Franciji se nanje plača poseben davek, na Švedskem pa je dovoljena le donacija do polovice zneska izobraževanja. V Sloveniji to področje zakonsko ni urejeno, je pa kljub temu protikorupcijska komisija že leta 2008 in 2009 določila, da med donacijami proizvajalcev zdravil in medicinske opreme in konkretnimi zdravniki, »ne sme biti nikakršne neposredne povezave«. Kar recimo pomeni, da bi lahko farmacevtske družbe denar donirale na splošno bolnišnici.

V praksi se to ne dogaja, donatorske pogodbe se še zmeraj sklepajo med podjetji in bolnišnico tako, da farmacevtske družbe v njej kot prejemnika določijo posamezni oddelek ali kliniko. Nato pa, kot smo še izvedeli, neuradno ali v spremnem dopisu bolnišnico obvestijo, za katerega zdravnika oziroma za kateri kongres je denar predviden.