Kritika / J. K. Rowling: Nadomestne volitve

+ + + +

Lokalna samouprava

Možaka, najbolj zagnanega svetnika v krajevnem odboru, pokonča anevrizma. Po principu tako zgoraj kakor spodaj se potem sokrajani spustijo v trd, neizprosen boj za njegov stolček, vsi prej latentni spori pridobijo večjo moč, bliža se dan končnega obračuna, ko se bodo določale znotraj občinske meje in bo padel ali bo potrjen obstoj metadonske ambulante. Za velike stvari gre, za stvari, ki mečejo veliko senco.

Intenzivnosti spopada primerno je nekaj žrtev, predvsem kolateralnih. Veliko več je psihološke vojne, v kateri so dovoljena vsa sredstva, podtikanja, diskreditacije, uporabljajo dokumente in grafe, vse je nekako znano in domače. V tem prvem romanu za odrasle se nam Rowlingova kaže kot realist, vsa njena pozornost je usmerjena v prikazovanje delovanja predstavnikov različnih družbenih slojev v novonastalem položaju in mimo njega: od tistih, ki bi varčevali in ukinjali socialne programe – in v slikanju današnje socialne bede je prav na dickensovski sledi –, do socialnih aktivistov, ki se zavedajo, da se lahko brez vložka in pozornosti razmere hitro še poslabšajo, če ne postanejo kar katastrofalne. Sledi usodi etničnih družin in zagovednih predstavnikov domačijskosti, malim in velikim lopovom, najopaznejši del politične spletke odigrajo odraščajniki. Spletne, spretne in povsem nepolitično motivirane akcije so, kot v vsaki pravi vojni, tisto, kar spodbudi ogorčenje nad pritlehnostjo nasprotnikovega delovanja. Ob vsem tem pa še biciklizem; krajevnim je nadrejen občinski odbor, tam bodo padale velike odločitve, ki se bodo ravnale po svetilnikih enega ali drugega državnega političnega pola.

Rowlingova se naslanja na dramaturški trikotnik, naključna smrt požene dogajanje, ki se potem stopnjuje v delih, ki jih uvajajo citati iz dela o lokalni samoupravi. Deli so naslovljeni po različnih stopnjah krize, hkrati pa so poglavja označena z dnevi, da dobimo občutek divjanja dogodkov in akcij. Ko se prah poleže in pokopljejo mrtve, je mestece naredilo celoten krog; izgubilo del idiličnosti, nekaj prebivalcev se bo razselilo in tistemu, čemur so se najbolj upirali, vdoru urbanega in globaliziranega, kar uničuje idilično majhnost in podeželskost in kar nekateri tako zlahka imenujejo napredek in zraven kasirajo provizije, pustilo prosto pot. Seveda pri avtorici formata in slave Rowlingove prežimo na morebitne napake, vendar nas v obsežni in počez prepleteni zgodbi bolj potegne njena spretnost prepredanja posameznih epizod, tudi zelo razplastena in raznovrstna izbira njihovih nosilcev, ki nas prepriča, da ima njeno malo mesto vse, kar imajo veliki.