Brezplačno in zakaj ne

V Mariboru vejevje podarjajo občanom

Žled je oklestil tudi mariborske parke in druge mestne zelene površine. Vejevje in drug neuporaben les so si meščani zaželeli za kurjavo, in ker se je izkazalo, da je odpadnega lesa res veliko, so jih na občini uslišali in povabili, naj ga brezplačno prevzamejo v bivšem lesnopredelovalnem obratu v Limbušu. »To je majhna gesta, ki jo lahko naredimo za ljudi. So pa omejitve, koliko lahko kdo prevzame. Nekdo je namreč prišel s ’šleperjem’,« so pojasnili na občini.

V Ljubljani je drugače. V glavnem mestu je pod težo ledu popustilo drevje in vejevje v parku Tivoli in na Grajskem griču, a se oblasti odpadnega lesa za zdaj še niso odločile podarjati. Z uporabnim, predvsem hlodovino, pa bodo deloma kompenzirale stroške izvajalcev del.

Državni gozdovi so skoraj v celoti v upravljanju podjetij, ki od prodanega lesa plačajo koncesnino. Podarjanje lesa je zato v njihovi pristojnosti. Iz sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so opozorili, da je vsako odstranjevanje drevja iz gozdov, ki bi ga izvajale za to nepooblaščene osebe, kaznivo in tudi nevarno. Podjetje Gozd Ljubljana, eno od koncesionarjev, vejevja ne bo podarjalo, niti ne bo dovolilo odvoza drugih sečnih ostankov iz gozda. Kar bodo lahko prodali, bodo, drugo bodo pustili v gozdu za gnojilo. »Če bi dovolili brezplačni odvoz lesa, bi bila to dodatna obremenitev za nas, saj bi morali nadzorovati, kaj kdo odpelje iz gozda,« je dejal vodja proizvodnje Jože Žvab.

Drugače, a še vedno ne brezplačno, je na Notranjskem, kjer so bili v ujmi najbolj prizadeti in kjer državne gozdove upravlja Gozdno gospodarstvo Postojna. Ko je ves tehnični les, ki ga lahko prodajo, odpeljan, odvoz sečnih ostankov dovolijo vsem, ki za to zaprosijo. Praksa je ustaljena že vrsto let, pravi direktor podjetja Frenk Kovač, in to gozdu ne škodi, saj se vzpostavitev humusa in kroženje mineralnih snovi zagotavljata že z listjem, iglicami in drobnimi vejami.

Vsakič, ko komu dovolijo po drva, ga opozorijo, da gre v gozd na lastno odgovornost. Prav zaradi nevarnosti sečnje usposabljanje 234 gozdarjev sekačev »na horuk«, ki so se ga s podporo države lotili na zavodu za zaposlovanje, da bi zmanjšali brezposelnost in hitreje očistili gozdove, ni dobra zamisel, meni Kovač: »Sanacija se še ni dobro začela, pa sta že dva mrtva in nekaj huje poškodovanih. Država mora opozoriti, da ni vsak za delo v gozdu. Pri pogozdovanju pa bomo lahko zaposlovali širši krog ljudi.«