Plačevanje za (ne)znanje

Nujne spremembe pri izpitu o upravnem postopku

Javni uslužbenci, ki v upravnih postopkih odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov in pravnih oseb, morajo imeti opravljen strokovni izpit iz zakona o upravnem postopku (ZUP). Po izobrazbi seveda niso vsi pravniki, a izpit morajo opraviti tudi tisti s končano pravno fakulteto. Za uradnike to ne pomeni nujno dodatnega stroška, vse druge pa izpit stane od 110 evrov pri upravni akademiji ministrstva za notranje zadeve do 134 evrov in več pri koncesionarjih.

A zakaj morajo diplomirani pravniki, ki imajo veliko več pravnega znanja, kot ga z opravljanjem strokovnega izpita pridobijo dodatno, plačevati za že pridobljeno znanje? Njihovo znanje zadostuje za odločanje v upravnih postopkih, menita profesorja na ljubljanski pravni fakulteti dr. Erik Kerševan in dr. Rajko Pirnat. Ne le da v času študija opravijo zahteven izpit iz upravnega postopka in upravnega spora, pridobijo tudi splošno pravno znanje, ki je nujno za pravilno odločanje v upravnih zadevah.

Na ministrstvu za notranje zadeve opozarjajo, da imajo tudi nekateri pravniki pri izpitu težave. »Če bi znanje diplomantov pravnih fakultet zadostovalo za opravljanje poklica, potem ne bi bil potreben niti pravniški državni izpit,« pravijo in dodajo, da večina tistih, ki niso v službi v javni upravi, strokovni izpit opravlja, ker se njegova vsebina prizna pri pravniškem državnem izpitu.

Strokovni izpit je bil uveden zato, da bi se vodenje upravnih postopkov izboljšalo. A ureditev je sporna. »Izpit je dejansko edina strokovna zahteva za odločanje na področju uprave,« pravi Kerševan, to pa je skupaj z omejevanjem zahtev pri zaposlitvi na delovna mesta v upravi, za katera bi bila potrebna pravna izobrazba, vodilo tudi do podaljševanja postopkov in celo do tega, da ustavno sodišče razveljavlja upravne odločbe.

Spremembe zakonodaje so nujne, ministrstvo jih pripravlja. Ker je verjetno utopično pričakovati, da bi upravne postopke vodili le pravniki, Pirnat predlaga, da bi opravljanje izpita iz ZUP ohranili, bi pa morali za nepravnike predvideti obsežnejše izobraževanje in poostriti zahtevnost izpita. Poostriti pa bi morali tudi pogoje za zasedbo nekaterih delovnih mest: »Za vodenje zelo zahtevnih postopkov na prvi stopnji, kot so denimo postopki pri varstvu konkurence, in vseh postopkov na drugi stopnji bi morala biti zahtevana pravna izobrazba in pravniški državni izpit,« dodaja Pirnat.