Našli skrite rezerve

Javni skladi imajo na TRR 134 milijonov depozitov

Kako nadomestiti izpad v proračunu po razveljavitvi nepremičninskega zakona? Koalicija se je na nedeljskem vrhu poenotila, da dviga DDV-ja ne bo, namesto tega naj bi, kot je dejala premierka Alenka Bratušek, vlada okrog 200 milijonov evrov poskušala dobiti »z izterjavo javnih dajatev« in »s prihranki v širšem javnem sektorju«. Zadnji podatki javnih zavodov, agencij in skladov naj bi namreč pokazali »na kar nekaj akumuliranih presežkov na področju širšega javnega sektorja«, je dejala.

Toda ali vlada lahko ta denar »vzame«? Presenetljivo je odgovor pozitiven. Slovenski regionalni razvojni sklad ima zdaj na svojih računih kar 24 milijonov evrov prostega kapitala – kar zaposlenim na finančnem ministrstvu nedvomno vzbuja skomine. »Država je seveda lastnica sklada. In lastnica nam lahko ta denar tudi vzame,« pravi direktor sklada Velislav Žvipelj. Edino vprašanje je, ali bi se to vladi res splačalo. »Naš sklad namreč ne obremenjuje državnega proračuna, imamo premoženje, ki smo ga dobili od kupnin od prodaje podjetij v času privatizacije. Mi denarja ne dajemo kot subvencije, ampak dajemo izredno ugodne kredite, letos recimo za lesnopredelovalno industrijo z obrestno mero od 0,8 do 1,2 odstotka,« pravi Žvipelj.

Morda ima prav, je pa tudi res, da njegov sklad ni edini, niti največji. Tukaj so še druge skrite rezerve, vse do nepodeljenih štipendije za nadarjene. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da se na tekočih računih nekaterih javnih skladov skrivajo milijonski depoziti. Skupaj jih je kar 134,6 milijona. Na prvem mestu je recimo sklad za podjetništvo, ki ima na voljo 70 milijonov evrov depozitov, na drugem mestu je sklad za financiranje razgradnje nuklearke, ki razpolaga z 32 milijoni na računu, na tretjem je omenjeni javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja (24 milijonov).

Če morda iz podjetniških skladov res nima smisla jemati denarja za tekoče vzdrževanje proračuna, pa je verjetno v tem trenutku največ lačnih pogledov uprtih v sklad za razgradnjo nuklearke. Konec koncev je politika že sklenila, da nuklearke ne bodo razgrajevali do leta 2042. Do takrat pa bo verjetno krize že konec.