Dober dan za umetniško svobodo

Sodišče za človekove pravice obsodilo cenzuro literarnega dela Brede Smolnikar

Evropsko sodišče za človekove pravice je dokončno zaključilo kar 15 let trajajočo kalvarijo nekega literarnega dela in njegove avtorice. Pritrdilo je ustavnemu sodišču, ki je leta 2007 razveljavilo vse odločbe rednih sodišč, ki so cenzurirale roman Ko se tam gori olistajo breze avtorice Brede Smolnikar.

Smolnikarjeva je delo izdala v samozaložbi leta 1998. Še istega leta je pet tožnic vložilo tožbo zoper njo, ker naj bi bile med liki prepoznale svoje pokojne starše. Sodišče je na prvi stopnji sicer odločilo v prid pisateljice, a v nadaljevanju za javnost zaprtega sojenja pravnomočno odločilo drugače. In sicer, da mora avtorica roman za zmeraj umakniti s prodajnih polic, plačati odškodnino, sodne stroške in se javno opravičiti. Poleg tega je sodišče predvidelo tudi dnevni znesek odškodnine, ki bi ga avtorica morala plačati za vsak dan, ko bi se kak izvod knjige znašel na katerikoli prodajni polici … Smolnikarjeva je zato po pravico odšla na ustavno sodišče in jo tam skoraj desetletje kasneje tudi dobila, saj je to sodišče v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča. A tožnice iz postopkov pred rednimi slovenskimi sodišči so vložile tožbo pred evropskim sodiščem za človekove pravice. To je zdaj, več kot 15 let kasneje, izdalo zadnjo sodbo.

Evropski sodniki so tožbo razglasili za nedopustno. Pritrdili so ustavnemu sodišču in posredno obsodili sistem rednih sodišč, ki je dolga leta zapovedoval cenzuro, kjer je v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah ne bi smelo biti. Po mnenju evropskih sodnikov je slovensko ustavno sodišče »našlo pravično ravnovesje med pravico do zasebnosti in pravico do umet-

niške svobode«. Ob tem so sodniki še dodali, da gre za razsodbo širšega evropskega pomena, saj krepi pomembnost umetniške svobode v kontekstu literarne fikcije in ponovno potrjuje sodno prakso sodišča, po kateri je »dovoljena uporaba resničnih oseb kot zgleda za fiktivne literarne like«.