Preoblikovanje delavstva

Delovna mesta, ki nastajajo na novo, so večinoma fleksibilnejša, kot so bila delovna mesta v preteklosti

Prejšnji petek so sindikati iz članic Evropske unije na ulice Bruslja pritegnili več kot 50 tisoč protestnikov. Njihovo geslo je bilo: »Nova pot za Evropo: boj za naložbe, kakovostne službe in enakost.« Sindikati želijo vzpostaviti alternativo varčevanju, povečevanju neenakosti ter nadomeščanju varnih delovnih mest z bolj tveganimi in slabše plačanimi.

Od začetka krize do leta 2010 se je delovna aktivnost v EU zmanjšala za 1,7 odstotne točke in od takrat stagnira pri 64 odstotkih. Strukturo zaposlenosti pa je kriza »globoko pretresla«, v analizi Benchmarking Working Europe (Merjenje delovne Evrope) ugotavlja konfederacija evropskih sindikatov ETUI. Skupno število delovnih mest se je od začetka krize do leta 2013 zmanjšalo za šest milijonov, in to v celoti na račun delovnih mest s polno zaposlitvijo. Število delovnih mest z različnimi oblikami začasnih zaposlitev tudi med krizo enakomerno narašča za okoli 600 tisoč na leto.

Pri nas se zmanjševanje delovne aktivnosti še ni ustavilo. Leta 2013 je bilo zaposlenih 18 tisoč ali 2,7 odstotka manj kot predlani, je ta teden sporočil statistični urad. Podrobnejši pogled v sestavo zaposlenih pa kaže, da gremo po poti drugih evropskih držav. Število zaposlenih v delovnem razmerju se je zmanjšalo za 23 tisoč ali za 3,1 odstotka, število zaposlitev prek študentskega servisa je ostalo enako, za tri tisoč ali za tretjino pa je več delavcev, ki so delo opravljali »po pogodbi ali za neposredno plačilo ali pa so imeli status vajenca ali praktikanta«. Statistični urad sicer v tej anketi ni razlikoval med delovnimi razmerji za nedoločen in določen čas, toda delež drugih narašča. Med ponudbami za delo na zavodu za zaposlovanje je bilo takih že lani več kot štiri petine.

Večji delež začasnih zaposlitev je skupaj z zaostajanjem plač za rastjo življenjskih stroškov prispeval k hitremu povečevanju revščine med delovno aktivnim prebivalstvom. V Sloveniji in v vsej EU je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi sicer še vedno nekajkrat manjša kot med brezposelnimi, a raste veliko hitreje.

Čeprav so leta 2013 v večini članic unije ugotavljali gospodarsko rast, se položaj delavcev še naprej poslabšuje. Slovenija se bo gospodarske rast morda veselila letos, vendar njeni prebivalci očitno še ne bodo mogli proslavljati.