Volilni molk

Majhna zmaga za svobodo govora

Drugega decembra 2012 smo v drugem krogu volili predsednika republike. Tedanjega predsednika Danila Türka je prepričljivo premagal Borut Pahor.

Vendarle pa se Pahor vsem ni zdel najboljša izbira. Med njimi je bil tudi ptujski vizualni umetnik Michael Tosch, ki je na svojem profilu na Facebooku domnevno v času volilnega molka zapisal: »Bodi državotvoren/na in ne voli Pahorja.« Inšpektorat za notranje zadeve ga je zato kaznoval z globo 125,19 evra.

Tosch se je na odločitev inšpektorata pritožil in zadeva je šla v presojo sodišču, to pa je pred dnevi sprejelo odločitev, ki pomeni majhen korak v prid svobodi govora. Sodišče nasprotno od inšpektorata pojasnjuje, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil zapis res objavljen v času volilnega molka (24 ur pred glasovanjem), da je šlo za zapis na zasebnem (in ne javnem) profilu in da mu zaradi tega ni mogoče očitati, da je bil namenjen javnosti oziroma vplivanju na odločanje volivk in volivcev. Zaradi tega, pravi sodišče, pri Toschevem ravnanju ni zaznalo znakov prekrška. Glede tega se vsaj delno strinja z mnenjem informacijske pooblaščenke, ki je že pred časom opozarjala, da kršitev volilnega molka ne more biti storjena v zasebni korespondenci.

Sodišče je pri tem sicer podprlo tudi mnenje, da volilni molk dan pred volitvami ne pomeni kršitve človekovih pravic, in to tezo podkrepilo z odločitvijo ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice. Volilni molk za vse, ne le za organizatorje predvolilnih kampanj in kandidate. Seveda pod pogoji, ki jih določa zakon.