Kritika / Lado Kralj: Če delaš omleto

+ + + + +

Roman, ki za vsebino jemlje življenje pisateljice Milene Mohorič.

Tako geneza izvora literarne snovi, vendar pa njegova prodornost izvira od drugod. Avtor predstavi tretje in četrto desetletje 20. stoletja, s čimer pravzaprav napiše zgodovino te dobe. Seveda ne v smislu zgodovinskih dogodkov, še manj v obliki analize časa, pač pa v tem, da iz odlomka v odlomek ustavi časovno uro.

Njegovi junaki se znajdejo sredi vsakdanjega dogajanja, ki je često prav nevsakdanje, bralec pa se lahko vživi v njihove dileme, takratni način bivanja, rituale, čustvovanje, želje, agonije in premišljevanje. Pred njim se vrstijo: dolžnik in rubežnik, študentsko življenje, revijalni uredniški bogovi, kariera sodnika, komunistični revolucionar, Slovenka na kurzu v Moskvi, okupacija, likvidacije VOS, preganjanje informbirojevcev … Toda zgodovina skozi literaturo ne teče hladno, temveč ponuja kdaj šarm, kdaj bridkost časa. Tako uredništvo Sodobnosti, ki je uradovalo vsak dan med četrto in šesto za stalno mizo v kavarni Union, ki so jo zasedali brata Kozak, Vidmar in Albreht, ali pretep med besnim pisateljem in njegovim ostrim kritikom v drugi kavarni.

A Kraljev roman obenem napeljuje še na misel, da je treba za razumevanje dobe brati dela danes pozabljenih pisateljev. Eden teh je Lovro Kuhar s svojimi črticami, ki jih je objavljal v Ljubljanskem zvonu med prvo vojno in prva leta po njej.

Skratka, sodobni roman, ki minuciozno restavrira minula obdobja in ki ponazori, kako je zgodovina najprodorneje izrisana in ohranjena prav v literaturi.