Žive meje / N'toko: O Bog, povej

Ste zaradi poletne vročine in zasedenosti z nogometom letos bolj površno spremljali predvolilni boj strank za vstop v parlament? Se vam ne ljubi prebijati skozi dolgočasne programe, polne čisto enakih obljub? Bi si radi prihranili čas in vse kampanje videli predstavljene v kratkem šestminutnem videotrailerju? Na srečo tak video že obstaja. Če namreč združimo vse predvolilne reklame, govore in soočenja, dobimo glasbeni video O Bog, povej izvajalca, ki sliši na ime SoulGreg Artist.

SoulGreg se, tako kot večina kandidatov na listah sprašuje: »O Bog, povej, kaj smo storili, da ta naš svet v prepad drvi?« V videu se zvrstijo prizori vseh mogočih katastrof, od terorističnih napadov in naravnih nesreč pa do protestov v Mariboru. Gledalci smo povabljeni, da se pod vodstvom pevca prebijemo skozi vse te grozote in skupaj stopimo v svetlobo refrena, kjer se ob dramatičnem prehodu v durovsko harmonijo znajdemo sredi prostranega žitnega polja. Tam nam v belo odeti prerok zaupa svoje odrešujoče spoznanje: »A življenje gre naprej, šteje le samo denar. Ni važno, kdo in kaj smo mi, na katerih svet stoji, milijoni mladih ljudi!« A je še kakšno besedilo, s slovničnimi napakami in pomenskimi nejasnostmi vred, bolje povzelo politične programe večine letošnjih kandidatov? Vsi po vrsti so javno podobo oblikovali po SoulGregu in nam zagotovili, da bodo Slovenijo rešili s svojo poštenostjo.

Mi ne verjamete? Preskočite na tretjo minuto spota, kjer se glasba nenadoma ustavi in se pevec znajde pred trumo novinarjev, ki plezajo drug čez drugega, da bi dobili njegovo izjavo. »SoulGreg, kaj si želel sporočiti s tem novim komadom?« »S to skladbo sem želel sporočiti oziroma spominjam našo družbo na to, da denar še zdaleč ni vse, kar šteje. Človeški pohlep nas je pripeljal v situacijo, v kakršni smo danes. Za našo družbo je pomembno, da se zazremo vsak vase in stopimo skupaj. EKSENA!« Sedaj pa si predvajajte posnetke ustanovitev strank Alenke Bratušek, Igorja Šoltesa in Mira Cerarja, pa boste videli popolnoma identičen prizor. Našteti politiki so na novinarska vprašanja, zakaj ustanavljajo stranko, postregli s srhljivo podobnim odgovorom kot SoulGreg: »Problem naše družbe je pohlep, mi pa želimo v ta prostor vrniti prave vrednote. ZAB! VERJAMEM! SMC!«

Druge stranke so hitro sledile zgledu sredinskega trojčka in politične slogane utemeljile na obljubah o poštenosti. Celo tiste, katerih predsedniki so v zaporu ali na poti vanj. Poštenost je pač modni hit pomlad/poletje 2014 in nihče noče delovati nekul. A težko bodo v tej tekmi premagali überpoštenjaka Mira Cerarja. Ta je pred drugimi v očitni prednosti, ker se ni še do ničesar zares izrekel. Kot če bi glasbenik prišel na vrh lestvice s pesmijo, ki še ni bila posneta, in nam avtor ne bi hotel zaupati niti žanra, ker bi s tem izgubljal potencialne poslušalce.

A kakšne organizacije se v resnici skrivajo za vsemi temi poštenjaki in pozitivci? Kot nam SoulGreg rad pove, za njim stoji založba Eksena, za založbo pa nekaj, kar uradno sliši na ime Eksena – Zavod za esencialno védenje. Ta se ukvarja z, ne boste verjeli, prodajo pozitivne energije. Na spletni strani ponuja predavanja Ksenje Pečnik (SoulGreg Mame) o njeni metodologiji čiščenja vrednot. Seanse v prostorih propadlega lokalnega giganta Alposa so menda dobro obiskane, člani pa so za nauke o pozitivni energiji pripravljeni odšteti lepe zneske. Tisti bolj predani naj bi se bili metodi povsem posvetili in v zavodu pustili tudi po tisoče evrov. Kar težko se je izogniti primerjavi s piramidnim sistemom sekte Happy Happy, ki ji je pred leti iz vernikov uspelo iztisniti nekaj milijonov in se je zaradi goljufij znašla v kazenskih postopkih. Denar je izginil v tujino, nekateri vpleteni pa so spremenili imena in ustanovili nova podjetja. Eksena nam postane še toliko bolj sumljiva, ko izvemo, da je šef založbe Damjan Vajde star znanec medijev iz piramidne afere EuroSuccess. O njihovih resničnih motivih lahko sicer le ugibamo, z gotovostjo pa lahko trdimo eno stvar: denar zanje še zdaleč ni zadnje, kar šteje.

Tukaj se nam primerjava z delovanjem aktualnih političnih strank ponuja kar sama: v vseh organizacijah prepoznamo piramidni sistem, znotraj katerega skušajo interese uveljavljati vplivni financerji, številni izmed njih naravnost s pogorišč neuspelih poslovnih/političnih/verskih podvigov, dobro skriti za novimi bleščečimi obrazi herojskih kitaristov. In vsi nam prodajajo pozitivno mišljenje, poštenost in vrnitev k vrednotam. Politiki so se od popevkarjev očitno naučili, da se newagerski bulšit prodaja precej bolje kot vsebina. In ko nam vodje institucij, od katerih pričakujemo konkretne poteze, začnejo pripovedovati pravljice o vrednotah, se je dobro prijeti za denarnico.

Zato je pri izbiranju kandidatov pred volitvami moj glavni pogoj ta, da ti ne podcenjujejo našega intelekta s happy happy puhlicami in da se jasno opredelijo, kakšno politiko nameravajo izvajati. Na desnem polu se je temu najbolj približala Nova Slovenija, na levem pa Združena levica. Janša je zgolj strašil s teorijami zarote in se namesto z ekonomijo ukvarjal s Kučan-trailsi, NSi pa je premogla vsaj dovolj jajc, da je namesto moralne odrešitve ponudila hardcore program odpuščanja in varčevanja. V bitki za všečnost je SD postala že na las podobna sredinskim liberalcem, ZL pa se je upala biti leva in je v ospredje postavila svoj ekosocialistični program. Zanimivo je, da so ravno mladi socialisti, ki bi dejansko lahko igrali na karto neoporečnosti, tudi edini, ki kampanje niso gradili na takšnih populizmih.

Za sredinske stranke se zdi, da ponujajo le nove obraze, ne pa politike. V boju za naše glasove so se ujele v SoulGregov svet, kjer se globalna kriza kapitalizma poskuša zreducirati na krizo osebnih vrednot Slovencev. In kjer se namesto odgovorov na izzive sodobnega časa iščejo instantni odrešeniki, ki nas bodo z zamahom čarobne palice vrnili v neke imaginarne stare čase, ko smo bili še vsi pošteni. Od politikov, ki tako podcenjujejo intelekt volivcev, si verjetno tudi po volitvah ne moremo obetati kaj dosti.