Kritika / Robin Skynner in John Clees: Življenje in kako ga preživeti

+ + + +

Psihiater in pacient sta skozi dialog napisala knjigo o »duševno zdravih« ljudeh.

Agens movens Monty Python je s svojimi vprašanji terapevtovo podučevanje prepeljal v izkustveni svet bralca, ki je sedaj v slovenskem prevodu dobil še pendant k legendarni uspešnici Družine in kako v njih preživeti.

Izhodišče še vedno ostaja družina, človek namreč ne postane »duševno manj zdrav« sam po sebi, temveč ga takega napravijo družinski člani in hišni miti. Torej – hop na terapijo? Ja in ne, Skynner tu preseneti, saj pokaže, kako je terapija kdaj neuspešna, hkrati pa oriše še pot samospreminjanja, kjer z odprtostjo, predvsem pa s pristnim druženjem z ljudmi zunaj družinskega kroga (!) lahko človek spozna metode čustvene manipulacije, v katere je bil tako vpet, da jih sploh ni prepoznaval.

A kot obeta naslov, se dialog razširi na religijo, v politiko, na fenomen deloholikov, delovanje podjetij, blagodejnost japonske birokratske korupcije in na mite, ki jih živimo. Ko avtorja širita teme, se izogneta šolskim korakom prenašanja teorije. S tem ko se momenti ponavljajo na drugačne načine, jih lahko bralec spontano prisvoji in obenem začuti moč humorja, ki ga prestavlja v distanco do samega sebe. »Bolj ko svoje življenje uživaš in bolj ko si samozavesten, ko si sam, bolj zanimiva oseba postajaš in več lahko deliš s svojim partnerjem, ko se spet snideta.« Montaignovi eseji skozi perspektivo psihiatrije, ki pa vključuje filozofsko modrost odprtosti do življenja kot neprestanega umiranja preteklosti. S predpostavko, da se ne ravnaš po modelih, ki ti jih ponujajo vsenaokoli. Skratka, kako preživeti v družbi in ostati zvest samemu sebi.