Kritika / Bettie gre

zadržan +

Lepotica dneva.

Catherine Deneuve igra Bettie, nekdanjo lepotico, zdaj lastnico vaškega bistroja, ki sklene, da bo odšla. Dovolj ima. Njeno življenje ni več to, kar je bilo. Njena lepota ni več to, kar je bila. Njen bistro ni več to, kar je bil. Njena mati ni več to, kar je bila. Njeni bližnji niso več to, kar so bili.

Le še road trip je to, kar je bil. Ko zapelješ v slepo ulico, lahko iz nje odpelješ le z avtom. In Bettie odpelje, kar na lepem in brez besed, toda ne tako kot Dennis Hopper in Peter Fonda v Golih v sedlu, ampak bolj kot Thelma & Louise ali pa Tuesday Weld v filmu Play It As It Lays, brezciljno in izgubljeno. Vmes dobi v avto vnuka, precej generičnega froca, ki ji vrne nasmeh, samozavest pa ji vrne mlajši moški, s katerim pristane v postelji in ki mu prihaja že ob pogledu na njene noge. Že prej pa izvemo, da tudi moški njenih sanj ni več to, kar je bil – odšel je z mlajšo. Le kaj mu je bilo, sprašuje film, ko kaže Catherine Deneuve. Kaj se ni zavedal, da je to Catherine Deneuve? Oni mladenič, ki jo oblizuje, se tega očitno zaveda. Bettie gre je film, ki Catherine Deneuve stalno kliče po imenu. Stalno ji čestita, ker se še vedno “tako dobro drži”. Nič posebnega – to zadnja leta počnejo vsi filmi, v katerih igra, le da si film Bettie gre to vzame za cilj.

(Kinodvor)