Kritika / Ženska, ki si je otrla solze

zadržan +

Internacionala.

Parižanka srednjih let (Victoria Abril) se nežno poljublja z najstnikom, ki postaja vse agresivnejši – hoče jo pofukati, posiliti. A se izkaže, da je to njen sin, ki ji razkrije, da ga je oče, njen mož, v otroštvu spolno nadlegoval. Potem z balkona skoči v smrt. Tako se začne tale feministična verzija korejskega šokerja Oldboy, v kateri pa je twist na začetku.

Na Zahodu nič novega, na Vzhodu pa tudi ne. Parižanko namreč splet okoliščin poveže z ruralno Makedonko (Labina Mitevska), ki živi pod strahovlado svojega očeta, brutalnega patriarha. Dovolj je leporečnih metafor, se glasi troedino sporočilo tegale presenetljivo direktnega filma. Prvič, moški niso rešitev, ampak problem. Drugič, patriarhat je nasilje, posilstvo. In tretjič – ženskam ne preostane drugega, kot da si otrejo solze, odložijo svojo mazohistično pasivnost in krenejo na lov. Tako kot supermanski moški, ko v filmih iztrebljajo pošasti.

(Kinodvor)